Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V galeriji Generali slike listja, lubja, travnikov in vodnih presevov, ki se v neskončnih vzorcih raztapljajo v univerzalno govorico narave, človeka, vesolja
Vsepovsod drevesa je naslov nove razstave akademske slikarke Joni Zakonjšek, ki z deli, nastalimi v zadnjih treh letih, nadaljuje svojo prepoznavno likovno govorico. Občutljivo se posveča vzorcem v naravi – od listja do lubja, pa vodnih odsevov in presevov, ki vznemirljivo migetajo pred našimi očmi. Če smo dovolj blizu, nas njene večje slike kar nekako objamejo.
Za človeka je pogosto značilno izčiščevanje, v skrajnosti na bele kvadre, nasprotno pa narava kar kipi od vzorcev – tekstur, zasukov oblik, ki kdaj spominjajo na kaos, čeprav je v resnici vse uigrano – tudi ko razpada, je v bistvu skladno. Ta uigranost se čuti v slikah Joni Zakonjšek. Ko prodira do mikrostrukture, se približuje univerzalnim oblikam, ki jih najdemo v najmanjšem – v celici, atomu – in hkrati v največjem, v vesolju, planetih. Vse to je zanjo povezano. In je lahko pot do tistega zunaj in znotraj nas. Tudi sam slikarski proces je dolgotrajen, kot bi meditativno sledil logiki vesolja.
Joni Zakonjšek slika zelo natančno, kar pa ne pomeni, da stremi k fotorealizmu. Pokaže več, kot bi ujela fotografija. Kot da bi v tem vrtanju prebila površino in razkrivala neko notranjo resnico naravnih organizmov. Oblike se kdaj razkrajajo skoraj do abstraktnega, a perspektiva je vedno vsaj malo nakazana – ob iskanju duhovne plati narave tako umetnica ozavešča tudi njeno predmetno, snovno plat. In njen odnos do snovi je izrazit – do slikarskega platna, stika roke z barvnim reliefom, ko drsi po njem, kot pravi. Nenazadnje nas na prisotnost barvnega materiala spomni vonj po olju in terpentinu, ki zaradi številnih slojev polni galerijski prostor.
Pomembno je tudi sodelovanje notranjosti slike s formatom slikovnega nosilca. Na primer horizontalna lega se posvetí tlom, travniku, vertikalna pa drevesu, ki stremi v zrak. Hkrati pravokotnik kot konvencija slikarskega polja pomeni neko dialektično nasprotje in dopolnitev organski vsebini.
Vzorce v naravi Joni Zakonjšek opazuje ali kot lastnost posamezne površine, na primer drevesnega debla, ali pa kot vzorec, ki nastane, ko nam vidno polje napolni kompozicija več različnih objektov v prostoru, recimo, ko v gozdu pogledamo skozi veje, ki se prekrivajo, in ko skoznje posveti svetloba.
Razstavo slikarke Joni Zakonjšek Vsepovsod drevesa si v Galeriji Generali v Ljubljani lahko ogledamo do 10. junija.
V galeriji Generali slike listja, lubja, travnikov in vodnih presevov, ki se v neskončnih vzorcih raztapljajo v univerzalno govorico narave, človeka, vesolja
Vsepovsod drevesa je naslov nove razstave akademske slikarke Joni Zakonjšek, ki z deli, nastalimi v zadnjih treh letih, nadaljuje svojo prepoznavno likovno govorico. Občutljivo se posveča vzorcem v naravi – od listja do lubja, pa vodnih odsevov in presevov, ki vznemirljivo migetajo pred našimi očmi. Če smo dovolj blizu, nas njene večje slike kar nekako objamejo.
Za človeka je pogosto značilno izčiščevanje, v skrajnosti na bele kvadre, nasprotno pa narava kar kipi od vzorcev – tekstur, zasukov oblik, ki kdaj spominjajo na kaos, čeprav je v resnici vse uigrano – tudi ko razpada, je v bistvu skladno. Ta uigranost se čuti v slikah Joni Zakonjšek. Ko prodira do mikrostrukture, se približuje univerzalnim oblikam, ki jih najdemo v najmanjšem – v celici, atomu – in hkrati v največjem, v vesolju, planetih. Vse to je zanjo povezano. In je lahko pot do tistega zunaj in znotraj nas. Tudi sam slikarski proces je dolgotrajen, kot bi meditativno sledil logiki vesolja.
Joni Zakonjšek slika zelo natančno, kar pa ne pomeni, da stremi k fotorealizmu. Pokaže več, kot bi ujela fotografija. Kot da bi v tem vrtanju prebila površino in razkrivala neko notranjo resnico naravnih organizmov. Oblike se kdaj razkrajajo skoraj do abstraktnega, a perspektiva je vedno vsaj malo nakazana – ob iskanju duhovne plati narave tako umetnica ozavešča tudi njeno predmetno, snovno plat. In njen odnos do snovi je izrazit – do slikarskega platna, stika roke z barvnim reliefom, ko drsi po njem, kot pravi. Nenazadnje nas na prisotnost barvnega materiala spomni vonj po olju in terpentinu, ki zaradi številnih slojev polni galerijski prostor.
Pomembno je tudi sodelovanje notranjosti slike s formatom slikovnega nosilca. Na primer horizontalna lega se posvetí tlom, travniku, vertikalna pa drevesu, ki stremi v zrak. Hkrati pravokotnik kot konvencija slikarskega polja pomeni neko dialektično nasprotje in dopolnitev organski vsebini.
Vzorce v naravi Joni Zakonjšek opazuje ali kot lastnost posamezne površine, na primer drevesnega debla, ali pa kot vzorec, ki nastane, ko nam vidno polje napolni kompozicija več različnih objektov v prostoru, recimo, ko v gozdu pogledamo skozi veje, ki se prekrivajo, in ko skoznje posveti svetloba.
Razstavo slikarke Joni Zakonjšek Vsepovsod drevesa si v Galeriji Generali v Ljubljani lahko ogledamo do 10. junija.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov