Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Skupinsko žvižganje prineslo nagrado skupine OHO

17.05.2021

Skupinsko požvižgavanje je umetnici Lene Lekše prineslo letošnjo nagrado skupine OHO, so sporočili iz zavoda P.A.R.A.S.I.T.E, kjer podeljujejo to osrednjo nagrado za mlade vizualne umetnike pri nas. Žvižganje je spontano, naključno performativno dejanje, ki se praviloma zgodi med drugimi aktivnostmi, pravi umetnica, v okviru galerijskega sistema v epidemičnih razmerah, pa lahko njeno delo razumemo tudi kot rahlo humorno kritično. Ko je namreč konec lanskega leta v ljubljanski galeriji Alkatraz na sprostitev ukrepov čakala njena razstava, je umetnica organizirala spletni dogodek, v katerem je povabila k skupinskemu žvižganju.

Letošnja zmagovalka je Lene Lekše, nominirani so bili še Jošt Franko, Dalea Kovačec in Neja Tomšič

Skupinsko požvižgavanje je umetnici Lene Lekše prineslo letošnjo nagrado skupine OHO, so sporočili iz zavoda P.A.R.A.S.I.T.E, kjer podeljujejo to osrednjo nagrado za mlade vizualne umetnike pri nas. Žvižganje je spontano, naključno performativno dejanje, ki se praviloma zgodi med drugimi aktivnostmi, pravi umetnica, v okviru galerijskega sistema v epidemičnih razmerah, pa lahko njeno delo razumemo tudi kot rahlo humorno kritično. Ko je namreč konec lanskega leta v ljubljanski galeriji Alkatraz na sprostitev ukrepov čakala njena razstava, je umetnica organizirala spletni dogodek, v katerem je povabila k skupinskemu žvižganju. Umetniki so v tem času morali biti pripravljeni tako na možnost fizične kot zgolj spletne razstave, pove Lene Lekše.

To univerzalno obliko neverbalne komunikacije, ki je značilna za vse kulture, generacije in spole, obdaja avra trivialnosti, a je hitrejša, močnejša in prodre dlje kot govorjena beseda, še meni umetnica, ki jo žvižganje med drugim zanima kot prostočasna dejavnost, signalizacija in znak upora.

Spremljevalni spletni dogodek je umetnica zdaj torej prenesla v galerijski prostor, kjer slišimo zvočni posnetek žvižganja, in preberemo njeno sporočilo iz časa, ko je dogodek še snovala. Po besedah člana žirije Igorja Španjola je tak minimalni pristop pogumna gesta, žirijo pa je prepričal tudi element humorja oziroma samoironije.

Na epidemične razmere se navezuje tudi delo Dalee Kovačec, ki sicer v svoji praksi raziskuje vpliv medija fotografije na človekov spomin. Ker nam v času epidemije zaradi prepovedi druženja primankuje spominov na sicer običajne dogodke, kot so koncerti, z interaktivnim delom Mnemomat obiskovalcu razstave ponudi ustvarjanje naključnega spomina, natisnemo namreč lahko fotografijo, ki nas umesti v dogodek, ki ga nismo nikoli doživeli. Drugi dve deli tematizirata globalnejše problematike delavstva in beguncev, ki pa so prav v času epidemije postale še izrazitejše. Video esej Neje Tomšič Delavci zapuščajo tovarno se vrača k eni od prvih filmskih podob odhoda delavcev iz tovarne in se s prizori iz ladjedelnice sprašuje kaj vidimo, ko gledamo odhod iz tovarne. Jošt Franko pa s kolažem igralnih kart in fotografij beguncev opozori na surovost državnih organov – policija je namerč ob uničevanju neuradnega begunskega taborišča v Bosni in Heregovini z zemljo zravnala tudi njihove osebne predmete, prebežnikom pa je med drugim uspelo rešiti prav komplet igralnih kart. Vsa dela nominirancev se torej odzivajo na pereča vprašanja, je eno od odlik še izpostavil Igor Španjol.

Nagrada bo zmagovalki Lene Lekše prinesla rezidenčno bivanje v New Yorku in samostojno razstavo, dela vseh štirih nominirancev pa si v Centru in galeriji P74 lahko ogledate še do 27. maja.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Skupinsko žvižganje prineslo nagrado skupine OHO

17.05.2021

Skupinsko požvižgavanje je umetnici Lene Lekše prineslo letošnjo nagrado skupine OHO, so sporočili iz zavoda P.A.R.A.S.I.T.E, kjer podeljujejo to osrednjo nagrado za mlade vizualne umetnike pri nas. Žvižganje je spontano, naključno performativno dejanje, ki se praviloma zgodi med drugimi aktivnostmi, pravi umetnica, v okviru galerijskega sistema v epidemičnih razmerah, pa lahko njeno delo razumemo tudi kot rahlo humorno kritično. Ko je namreč konec lanskega leta v ljubljanski galeriji Alkatraz na sprostitev ukrepov čakala njena razstava, je umetnica organizirala spletni dogodek, v katerem je povabila k skupinskemu žvižganju.

Letošnja zmagovalka je Lene Lekše, nominirani so bili še Jošt Franko, Dalea Kovačec in Neja Tomšič

Skupinsko požvižgavanje je umetnici Lene Lekše prineslo letošnjo nagrado skupine OHO, so sporočili iz zavoda P.A.R.A.S.I.T.E, kjer podeljujejo to osrednjo nagrado za mlade vizualne umetnike pri nas. Žvižganje je spontano, naključno performativno dejanje, ki se praviloma zgodi med drugimi aktivnostmi, pravi umetnica, v okviru galerijskega sistema v epidemičnih razmerah, pa lahko njeno delo razumemo tudi kot rahlo humorno kritično. Ko je namreč konec lanskega leta v ljubljanski galeriji Alkatraz na sprostitev ukrepov čakala njena razstava, je umetnica organizirala spletni dogodek, v katerem je povabila k skupinskemu žvižganju. Umetniki so v tem času morali biti pripravljeni tako na možnost fizične kot zgolj spletne razstave, pove Lene Lekše.

To univerzalno obliko neverbalne komunikacije, ki je značilna za vse kulture, generacije in spole, obdaja avra trivialnosti, a je hitrejša, močnejša in prodre dlje kot govorjena beseda, še meni umetnica, ki jo žvižganje med drugim zanima kot prostočasna dejavnost, signalizacija in znak upora.

Spremljevalni spletni dogodek je umetnica zdaj torej prenesla v galerijski prostor, kjer slišimo zvočni posnetek žvižganja, in preberemo njeno sporočilo iz časa, ko je dogodek še snovala. Po besedah člana žirije Igorja Španjola je tak minimalni pristop pogumna gesta, žirijo pa je prepričal tudi element humorja oziroma samoironije.

Na epidemične razmere se navezuje tudi delo Dalee Kovačec, ki sicer v svoji praksi raziskuje vpliv medija fotografije na človekov spomin. Ker nam v času epidemije zaradi prepovedi druženja primankuje spominov na sicer običajne dogodke, kot so koncerti, z interaktivnim delom Mnemomat obiskovalcu razstave ponudi ustvarjanje naključnega spomina, natisnemo namreč lahko fotografijo, ki nas umesti v dogodek, ki ga nismo nikoli doživeli. Drugi dve deli tematizirata globalnejše problematike delavstva in beguncev, ki pa so prav v času epidemije postale še izrazitejše. Video esej Neje Tomšič Delavci zapuščajo tovarno se vrača k eni od prvih filmskih podob odhoda delavcev iz tovarne in se s prizori iz ladjedelnice sprašuje kaj vidimo, ko gledamo odhod iz tovarne. Jošt Franko pa s kolažem igralnih kart in fotografij beguncev opozori na surovost državnih organov – policija je namerč ob uničevanju neuradnega begunskega taborišča v Bosni in Heregovini z zemljo zravnala tudi njihove osebne predmete, prebežnikom pa je med drugim uspelo rešiti prav komplet igralnih kart. Vsa dela nominirancev se torej odzivajo na pereča vprašanja, je eno od odlik še izpostavil Igor Španjol.

Nagrada bo zmagovalki Lene Lekše prinesla rezidenčno bivanje v New Yorku in samostojno razstavo, dela vseh štirih nominirancev pa si v Centru in galeriji P74 lahko ogledate še do 27. maja.


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov