Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupinsko požvižgavanje je umetnici Lene Lekše prineslo letošnjo nagrado skupine OHO, so sporočili iz zavoda P.A.R.A.S.I.T.E, kjer podeljujejo to osrednjo nagrado za mlade vizualne umetnike pri nas. Žvižganje je spontano, naključno performativno dejanje, ki se praviloma zgodi med drugimi aktivnostmi, pravi umetnica, v okviru galerijskega sistema v epidemičnih razmerah, pa lahko njeno delo razumemo tudi kot rahlo humorno kritično. Ko je namreč konec lanskega leta v ljubljanski galeriji Alkatraz na sprostitev ukrepov čakala njena razstava, je umetnica organizirala spletni dogodek, v katerem je povabila k skupinskemu žvižganju.
Letošnja zmagovalka je Lene Lekše, nominirani so bili še Jošt Franko, Dalea Kovačec in Neja Tomšič
Skupinsko požvižgavanje je umetnici Lene Lekše prineslo letošnjo nagrado skupine OHO, so sporočili iz zavoda P.A.R.A.S.I.T.E, kjer podeljujejo to osrednjo nagrado za mlade vizualne umetnike pri nas. Žvižganje je spontano, naključno performativno dejanje, ki se praviloma zgodi med drugimi aktivnostmi, pravi umetnica, v okviru galerijskega sistema v epidemičnih razmerah, pa lahko njeno delo razumemo tudi kot rahlo humorno kritično. Ko je namreč konec lanskega leta v ljubljanski galeriji Alkatraz na sprostitev ukrepov čakala njena razstava, je umetnica organizirala spletni dogodek, v katerem je povabila k skupinskemu žvižganju. Umetniki so v tem času morali biti pripravljeni tako na možnost fizične kot zgolj spletne razstave, pove Lene Lekše.
To univerzalno obliko neverbalne komunikacije, ki je značilna za vse kulture, generacije in spole, obdaja avra trivialnosti, a je hitrejša, močnejša in prodre dlje kot govorjena beseda, še meni umetnica, ki jo žvižganje med drugim zanima kot prostočasna dejavnost, signalizacija in znak upora.
Spremljevalni spletni dogodek je umetnica zdaj torej prenesla v galerijski prostor, kjer slišimo zvočni posnetek žvižganja, in preberemo njeno sporočilo iz časa, ko je dogodek še snovala. Po besedah člana žirije Igorja Španjola je tak minimalni pristop pogumna gesta, žirijo pa je prepričal tudi element humorja oziroma samoironije.
Na epidemične razmere se navezuje tudi delo Dalee Kovačec, ki sicer v svoji praksi raziskuje vpliv medija fotografije na človekov spomin. Ker nam v času epidemije zaradi prepovedi druženja primankuje spominov na sicer običajne dogodke, kot so koncerti, z interaktivnim delom Mnemomat obiskovalcu razstave ponudi ustvarjanje naključnega spomina, natisnemo namreč lahko fotografijo, ki nas umesti v dogodek, ki ga nismo nikoli doživeli. Drugi dve deli tematizirata globalnejše problematike delavstva in beguncev, ki pa so prav v času epidemije postale še izrazitejše. Video esej Neje Tomšič Delavci zapuščajo tovarno se vrača k eni od prvih filmskih podob odhoda delavcev iz tovarne in se s prizori iz ladjedelnice sprašuje kaj vidimo, ko gledamo odhod iz tovarne. Jošt Franko pa s kolažem igralnih kart in fotografij beguncev opozori na surovost državnih organov – policija je namerč ob uničevanju neuradnega begunskega taborišča v Bosni in Heregovini z zemljo zravnala tudi njihove osebne predmete, prebežnikom pa je med drugim uspelo rešiti prav komplet igralnih kart. Vsa dela nominirancev se torej odzivajo na pereča vprašanja, je eno od odlik še izpostavil Igor Španjol.
Nagrada bo zmagovalki Lene Lekše prinesla rezidenčno bivanje v New Yorku in samostojno razstavo, dela vseh štirih nominirancev pa si v Centru in galeriji P74 lahko ogledate še do 27. maja.
Skupinsko požvižgavanje je umetnici Lene Lekše prineslo letošnjo nagrado skupine OHO, so sporočili iz zavoda P.A.R.A.S.I.T.E, kjer podeljujejo to osrednjo nagrado za mlade vizualne umetnike pri nas. Žvižganje je spontano, naključno performativno dejanje, ki se praviloma zgodi med drugimi aktivnostmi, pravi umetnica, v okviru galerijskega sistema v epidemičnih razmerah, pa lahko njeno delo razumemo tudi kot rahlo humorno kritično. Ko je namreč konec lanskega leta v ljubljanski galeriji Alkatraz na sprostitev ukrepov čakala njena razstava, je umetnica organizirala spletni dogodek, v katerem je povabila k skupinskemu žvižganju.
Letošnja zmagovalka je Lene Lekše, nominirani so bili še Jošt Franko, Dalea Kovačec in Neja Tomšič
Skupinsko požvižgavanje je umetnici Lene Lekše prineslo letošnjo nagrado skupine OHO, so sporočili iz zavoda P.A.R.A.S.I.T.E, kjer podeljujejo to osrednjo nagrado za mlade vizualne umetnike pri nas. Žvižganje je spontano, naključno performativno dejanje, ki se praviloma zgodi med drugimi aktivnostmi, pravi umetnica, v okviru galerijskega sistema v epidemičnih razmerah, pa lahko njeno delo razumemo tudi kot rahlo humorno kritično. Ko je namreč konec lanskega leta v ljubljanski galeriji Alkatraz na sprostitev ukrepov čakala njena razstava, je umetnica organizirala spletni dogodek, v katerem je povabila k skupinskemu žvižganju. Umetniki so v tem času morali biti pripravljeni tako na možnost fizične kot zgolj spletne razstave, pove Lene Lekše.
To univerzalno obliko neverbalne komunikacije, ki je značilna za vse kulture, generacije in spole, obdaja avra trivialnosti, a je hitrejša, močnejša in prodre dlje kot govorjena beseda, še meni umetnica, ki jo žvižganje med drugim zanima kot prostočasna dejavnost, signalizacija in znak upora.
Spremljevalni spletni dogodek je umetnica zdaj torej prenesla v galerijski prostor, kjer slišimo zvočni posnetek žvižganja, in preberemo njeno sporočilo iz časa, ko je dogodek še snovala. Po besedah člana žirije Igorja Španjola je tak minimalni pristop pogumna gesta, žirijo pa je prepričal tudi element humorja oziroma samoironije.
Na epidemične razmere se navezuje tudi delo Dalee Kovačec, ki sicer v svoji praksi raziskuje vpliv medija fotografije na človekov spomin. Ker nam v času epidemije zaradi prepovedi druženja primankuje spominov na sicer običajne dogodke, kot so koncerti, z interaktivnim delom Mnemomat obiskovalcu razstave ponudi ustvarjanje naključnega spomina, natisnemo namreč lahko fotografijo, ki nas umesti v dogodek, ki ga nismo nikoli doživeli. Drugi dve deli tematizirata globalnejše problematike delavstva in beguncev, ki pa so prav v času epidemije postale še izrazitejše. Video esej Neje Tomšič Delavci zapuščajo tovarno se vrača k eni od prvih filmskih podob odhoda delavcev iz tovarne in se s prizori iz ladjedelnice sprašuje kaj vidimo, ko gledamo odhod iz tovarne. Jošt Franko pa s kolažem igralnih kart in fotografij beguncev opozori na surovost državnih organov – policija je namerč ob uničevanju neuradnega begunskega taborišča v Bosni in Heregovini z zemljo zravnala tudi njihove osebne predmete, prebežnikom pa je med drugim uspelo rešiti prav komplet igralnih kart. Vsa dela nominirancev se torej odzivajo na pereča vprašanja, je eno od odlik še izpostavil Igor Španjol.
Nagrada bo zmagovalki Lene Lekše prinesla rezidenčno bivanje v New Yorku in samostojno razstavo, dela vseh štirih nominirancev pa si v Centru in galeriji P74 lahko ogledate še do 27. maja.
Svet se je ustavil, ljudje so ostali doma in na začetku karantene je morda še kdo mislil, da se bo med pandemijo zgodila renesansa kupovanja in branja knjig. Ni se. Če je bilo na začetku koronakrize in karantene mogoče slišati napovedi o renesansi branja, je po tednih izolacije jasno, da se ta ni zgodila. Založniški trgi po Evropi in svetu so v krču. V času, ko so potrošniški tako rekoč čez noč odkrili nakupovanje po spletu, to ne velja za knjige.
Karantena je preizkus za duha in telo. Po mesecu dni izolacije se v družinsko življenje počasi zajeda monotonost, ki jo je dobro razbiti. Zakaj ne z lutkami, se sprašuje višja predavateljica za področje lutkovnega, gledališkega in filmskega izražanja na oddelku za predšolsko vzgojo na Pegagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Helena Korošec. "Lutke so tudi odličen medij za komunikacijo med staršem in otrokom ter med otroci samimi. Kot posrednik v komunikaciji celo izboljšujejo medsebojne odnose," pravi dr. Korošec in opozarja, da lahko marsikatero družinsko težavo v komunikacijskem smislu prenesemo na lutko, ki tako postane mediator družinskih odnosov. "Vem za primere, ko družine izdelajo lutke, potem pa se med seboj igrajo s pomočjo videopovezave, kar je otrokom zelo všeč. "Za domačo igro z lutkami ni treba v trgovino, dovolj je, da pobrskamo po predalih in omarah ter sami izdelamo raznovrstne lutke. Z njimi se lahko igramo, postorimo kaj po hiši, se učimo ali delamo domače naloge.
O individualno-kolektivnem spominu oziroma o zvočnem spominu, ki prek čustvovanja preplete sedanjost s preteklostjo Glasba: Ježek iz zgodnjega obdobja, Jožek in Ježek, Lili Marlen (Vlado Kreslin in Beltinška banda), Donna Clara, Valerija Heybal in drugi.
Glasba: Kje je moj mili dom, Če se bom ženil, Peščalka ali Sv. Konstantin, Lani sem možila se / Pozim, polet
Vabimo vas na potovanje v svet glasbe iz časa Vaše mladosti, mladosti naših staršev, babic in dedkov. O glasbi kot multimodialnem spodbujevalcu, ki vpliva na naš spomin, čustva in o različnih načinih uporabe glasbe – od samopomoči z glasbo do glasbene terapije in uporabe glasbe v medicinske namene.
Neveljaven email naslov