Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Odpoved razstave Simonitijeva odločitev

19.05.2021

Kot smo že poročali, je Ministrstvo za kulturo odpovedalo razstavo slovenskih umetniških del v Evropskem parlamentu med slovenskim predsedovanjem Svetu EU. Minister Simoniti je danes v Bruslju pojasnil, da je bila odločitev o odpovedi njegova, saj da ni bil pravočasno seznanjen, da bo evropski parlament k slovenskemu izboru dodal še svojo zbirko slik šestih slovenskih umetnikov. Urban Tarman

Minister ni bil pravočasno seznanjen, da bo evropski parlament dodal še slike po lastnem izboru

Kot smo že poročali, je Ministrstvo za kulturo odpovedalo razstavo slovenskih umetniških del v Evropskem parlamentu med slovenskim predsedovanjem Svetu EU. Minister Vasko Simoniti je danes v Bruslju pojasnil, da je bila odločitev o odpovedi njegova, saj da ni bil pravočasno seznanjen, da bo evropski parlament k slovenskemu izboru dodal še svojo zbirko slik šestih slovenskih umetnikov.

Minister Simoniti je dopoldne v Bruslju v pogovoru z dopisniki pojasnil, da ga niso seznanili s tem, da bodo na razstavi z naslovom Živimo v vznemirljivih časih na ogled tudi slovenska dela iz stalne zbirke evropskega parlamenta – to so dela umetnikov Andreja in Gašperja Jemca, Lojzeta Logarja, Draga Tršarja, Arjana Pregla in Jasmine Cibic. Minister temu očitno ni naklonjen: "Pri čemer se je začelo govoriti, da ima Evropska unija ali parlament svojo zbirko slik, ki jih želi predstaviti na sami razstavi. Temu sem odločno nasprotoval, ker mislim, da to ni potrebno in da smo samostojna, suverena država in da bomo odločali mi, kaj bomo razstavljali tam."

Evropski parlament razstave sicer pripravlja v sodelovanju vladami vsakih šest mesecev in te običajno vključujejo umetnine iz umetniške zbirke parlamenta ter dodatne eksponate, ki jih zagotavlja predsedstvo. Tudi kustosa razstave Marka Košana iz Koroške galerije likovnih umetnosti preseneča samovoljna ministrova odpoved: "Najbolj problematično se mi zdi, da so razstavo odpovedali brez posveta z nami. Ker sem vedno tako pozitivno usmerjen, sem sam pri sebi prepričan, da bi lahko ministra ali kogar koli na ministrstvu prepričal, da je to slaba in nesmiselna poteza."

Z ministrstva za kulturo so danes sporočili še, da si bodo zdaj prizadevali, da bi namesto parlamentarnega hodnika v Bruslju poiskali druge primerne lokacije za odpovedano razstavo.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Odpoved razstave Simonitijeva odločitev

19.05.2021

Kot smo že poročali, je Ministrstvo za kulturo odpovedalo razstavo slovenskih umetniških del v Evropskem parlamentu med slovenskim predsedovanjem Svetu EU. Minister Simoniti je danes v Bruslju pojasnil, da je bila odločitev o odpovedi njegova, saj da ni bil pravočasno seznanjen, da bo evropski parlament k slovenskemu izboru dodal še svojo zbirko slik šestih slovenskih umetnikov. Urban Tarman

Minister ni bil pravočasno seznanjen, da bo evropski parlament dodal še slike po lastnem izboru

Kot smo že poročali, je Ministrstvo za kulturo odpovedalo razstavo slovenskih umetniških del v Evropskem parlamentu med slovenskim predsedovanjem Svetu EU. Minister Vasko Simoniti je danes v Bruslju pojasnil, da je bila odločitev o odpovedi njegova, saj da ni bil pravočasno seznanjen, da bo evropski parlament k slovenskemu izboru dodal še svojo zbirko slik šestih slovenskih umetnikov.

Minister Simoniti je dopoldne v Bruslju v pogovoru z dopisniki pojasnil, da ga niso seznanili s tem, da bodo na razstavi z naslovom Živimo v vznemirljivih časih na ogled tudi slovenska dela iz stalne zbirke evropskega parlamenta – to so dela umetnikov Andreja in Gašperja Jemca, Lojzeta Logarja, Draga Tršarja, Arjana Pregla in Jasmine Cibic. Minister temu očitno ni naklonjen: "Pri čemer se je začelo govoriti, da ima Evropska unija ali parlament svojo zbirko slik, ki jih želi predstaviti na sami razstavi. Temu sem odločno nasprotoval, ker mislim, da to ni potrebno in da smo samostojna, suverena država in da bomo odločali mi, kaj bomo razstavljali tam."

Evropski parlament razstave sicer pripravlja v sodelovanju vladami vsakih šest mesecev in te običajno vključujejo umetnine iz umetniške zbirke parlamenta ter dodatne eksponate, ki jih zagotavlja predsedstvo. Tudi kustosa razstave Marka Košana iz Koroške galerije likovnih umetnosti preseneča samovoljna ministrova odpoved: "Najbolj problematično se mi zdi, da so razstavo odpovedali brez posveta z nami. Ker sem vedno tako pozitivno usmerjen, sem sam pri sebi prepričan, da bi lahko ministra ali kogar koli na ministrstvu prepričal, da je to slaba in nesmiselna poteza."

Z ministrstva za kulturo so danes sporočili še, da si bodo zdaj prizadevali, da bi namesto parlamentarnega hodnika v Bruslju poiskali druge primerne lokacije za odpovedano razstavo.


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov