Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razstava je po svoje tudi nekakšen uvod v prihajajočo 8. edicijo Bienala neodvisne ilustracije in prvi poskus mednarodnega delovanja te platforme
V prostorih Male galerije Cankarjevega doma si lahko te dni ogledate mednarodno skupinsko razstavo neodvisne ilustracije, ki jo organizirata Društvo Tretaroka in Bienale neodvisnih.
Bienale neodvisnih že od leta 2007 spremlja polje slovenske neodvisne ilustracije in umetnike z njihovimi deli mreži v celovit prikaz dogajanja na področju. Pri tem pustijo umetnikom povsem prosto pot pri oblikovanju vsake posamezne edicije – selekcija avtorjev namreč poteka po horizontalnem modelu.
Mednarodna skupinska razstava Bienala neodvisne ilustracije avtorjem, prijavljenim prek razpisa, tudi vsebinsko ni zamejevala projekta, marveč jim je pustila popolnoma odprte roke. Predvsem so raziskovali vizualno produkcijo prostorov nekdanje Jugoslavije, saj menijo, da je ta slovenskemu in tudi mednarodnemu občinstvu pomanjkljivo predstavljena. Tako skrbijo za mapiranje, arhiviranje in promoviranje sodobne ilustracije kot žive materije, ki se odziva na aktualni čas. Tudi na ravni medija pri Bienalu neodvisnih poudarjajo, da ilustracijo razumejo v najširšem smislu, saj se ta pojavi v vsaki fazi nekega kreativnega procesa in tako pogosto presega okvirje klasične knjižne ilustracije. Razstavo so glede na nepredvidljive razmere zasnovali tako v fizični, kot tudi virtualni obliki.
Razstava 67-ih umetnikov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije bo v Mali galeriji Cankarjevega doma in na spletni strani Bienala neodvisnih na ogled do sredine junija.
Razstava je po svoje tudi nekakšen uvod v prihajajočo 8. edicijo Bienala neodvisne ilustracije in prvi poskus mednarodnega delovanja te platforme
V prostorih Male galerije Cankarjevega doma si lahko te dni ogledate mednarodno skupinsko razstavo neodvisne ilustracije, ki jo organizirata Društvo Tretaroka in Bienale neodvisnih.
Bienale neodvisnih že od leta 2007 spremlja polje slovenske neodvisne ilustracije in umetnike z njihovimi deli mreži v celovit prikaz dogajanja na področju. Pri tem pustijo umetnikom povsem prosto pot pri oblikovanju vsake posamezne edicije – selekcija avtorjev namreč poteka po horizontalnem modelu.
Mednarodna skupinska razstava Bienala neodvisne ilustracije avtorjem, prijavljenim prek razpisa, tudi vsebinsko ni zamejevala projekta, marveč jim je pustila popolnoma odprte roke. Predvsem so raziskovali vizualno produkcijo prostorov nekdanje Jugoslavije, saj menijo, da je ta slovenskemu in tudi mednarodnemu občinstvu pomanjkljivo predstavljena. Tako skrbijo za mapiranje, arhiviranje in promoviranje sodobne ilustracije kot žive materije, ki se odziva na aktualni čas. Tudi na ravni medija pri Bienalu neodvisnih poudarjajo, da ilustracijo razumejo v najširšem smislu, saj se ta pojavi v vsaki fazi nekega kreativnega procesa in tako pogosto presega okvirje klasične knjižne ilustracije. Razstavo so glede na nepredvidljive razmere zasnovali tako v fizični, kot tudi virtualni obliki.
Razstava 67-ih umetnikov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije bo v Mali galeriji Cankarjevega doma in na spletni strani Bienala neodvisnih na ogled do sredine junija.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov