Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razstava je po svoje tudi nekakšen uvod v prihajajočo 8. edicijo Bienala neodvisne ilustracije in prvi poskus mednarodnega delovanja te platforme
V prostorih Male galerije Cankarjevega doma si lahko te dni ogledate mednarodno skupinsko razstavo neodvisne ilustracije, ki jo organizirata Društvo Tretaroka in Bienale neodvisnih.
Bienale neodvisnih že od leta 2007 spremlja polje slovenske neodvisne ilustracije in umetnike z njihovimi deli mreži v celovit prikaz dogajanja na področju. Pri tem pustijo umetnikom povsem prosto pot pri oblikovanju vsake posamezne edicije – selekcija avtorjev namreč poteka po horizontalnem modelu.
Mednarodna skupinska razstava Bienala neodvisne ilustracije avtorjem, prijavljenim prek razpisa, tudi vsebinsko ni zamejevala projekta, marveč jim je pustila popolnoma odprte roke. Predvsem so raziskovali vizualno produkcijo prostorov nekdanje Jugoslavije, saj menijo, da je ta slovenskemu in tudi mednarodnemu občinstvu pomanjkljivo predstavljena. Tako skrbijo za mapiranje, arhiviranje in promoviranje sodobne ilustracije kot žive materije, ki se odziva na aktualni čas. Tudi na ravni medija pri Bienalu neodvisnih poudarjajo, da ilustracijo razumejo v najširšem smislu, saj se ta pojavi v vsaki fazi nekega kreativnega procesa in tako pogosto presega okvirje klasične knjižne ilustracije. Razstavo so glede na nepredvidljive razmere zasnovali tako v fizični, kot tudi virtualni obliki.
Razstava 67-ih umetnikov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije bo v Mali galeriji Cankarjevega doma in na spletni strani Bienala neodvisnih na ogled do sredine junija.
Razstava je po svoje tudi nekakšen uvod v prihajajočo 8. edicijo Bienala neodvisne ilustracije in prvi poskus mednarodnega delovanja te platforme
V prostorih Male galerije Cankarjevega doma si lahko te dni ogledate mednarodno skupinsko razstavo neodvisne ilustracije, ki jo organizirata Društvo Tretaroka in Bienale neodvisnih.
Bienale neodvisnih že od leta 2007 spremlja polje slovenske neodvisne ilustracije in umetnike z njihovimi deli mreži v celovit prikaz dogajanja na področju. Pri tem pustijo umetnikom povsem prosto pot pri oblikovanju vsake posamezne edicije – selekcija avtorjev namreč poteka po horizontalnem modelu.
Mednarodna skupinska razstava Bienala neodvisne ilustracije avtorjem, prijavljenim prek razpisa, tudi vsebinsko ni zamejevala projekta, marveč jim je pustila popolnoma odprte roke. Predvsem so raziskovali vizualno produkcijo prostorov nekdanje Jugoslavije, saj menijo, da je ta slovenskemu in tudi mednarodnemu občinstvu pomanjkljivo predstavljena. Tako skrbijo za mapiranje, arhiviranje in promoviranje sodobne ilustracije kot žive materije, ki se odziva na aktualni čas. Tudi na ravni medija pri Bienalu neodvisnih poudarjajo, da ilustracijo razumejo v najširšem smislu, saj se ta pojavi v vsaki fazi nekega kreativnega procesa in tako pogosto presega okvirje klasične knjižne ilustracije. Razstavo so glede na nepredvidljive razmere zasnovali tako v fizični, kot tudi virtualni obliki.
Razstava 67-ih umetnikov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije bo v Mali galeriji Cankarjevega doma in na spletni strani Bienala neodvisnih na ogled do sredine junija.
Od kod prihaja zlo? Je nekaj nujnega? Prihaja od Boga? Je narava lahko zla? To so samo nekatera od vprašanj, na katera poskuša v svežem prevodu knjige Zlo ali drama svobode odgovoriti nemški filozof Rüdiger Safranski. Zlo ali drama svobode v prevodu Toma Virka je po monografijah Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja in Romantika. Zadeva Nemcev že tretja knjiga Safranskega v zbirki Labirinti, ki izhaja pri založbi Lud Literatura. Odlomka je interpretirala Lidija Hartman.
Med 12. februarjem in 11. aprilom 2021 bo v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma več kot 150 avtorjev za območje celotne države pokazalo 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. Zakaj je dobra arhitektura pomembna za dobro družbo, pojasnjuje predstavnica Društva Maja Ivanič.
Likovno podobo radijskih iger so prvič zasnovali kustosi, tokrat iz Umetnostne galerije Maribor. Sugestivni izbor iz fotografske zbirke UGM dopolnjuje zvočne pripovedi kot paralelna likovna zgodba s spremljajočimi opisi del in njihovih avtorjev.
Državno slovesnost ob kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu je oblikoval režiser David Sipoš v okolju Narodne galerije, osrednji del proslave pa je bila podelitev nagrad Prešernovega sklada in Prešernovih nagrad za življenjsko delo slovenskim umetnikom. Tadeja Krečič:
Na proslavi, ki jo je režiral David Sipoš, bodo v ospredju prejemniki najvišjih državnih nagrad s področja kulture – Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta letos prejela pesnik, pisatelj, dramatik, avtor radijskih iger Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili pa bodo tudi šest nagrad Prešernovega sklada, prejeli jih bodo arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc, akademski slikar Aleksander Červek, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin, gledališki režiser Tomi Janežič, pesnik Brane Senegačnik in violinistka Lana Trotovšek.
Pogovor s Carlosom Pascualom o njegovi najnovejši knjigi kronik Nezakonita melanholija
Neveljaven email naslov