Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Kinodvorovem programu Kinobalon si od jutri naprej, torej od sobote, lahko ogledate dva otroška oziroma mladinska filma – novo nadaljevanje švedske filmske serije Najboljši Sune in nizozemski muzikal Sova in miška. Film, ki je sicer bil posnet že leta 2016, je navdušil Gajo Pöschl.
V Kinodvorovem programu Kinobalon si od sobote naprej lahko ogledate dva otroška oziroma mladinska filma – novo nadaljevanje švedske filmske serije Najboljši Sune in nizozemski muzikal Sova in miška
Zvedava in skoraj nalezljivo živahna deklica Meral se s starši preseli v novo okolico in začne hoditi v novo šolo. Prepričana je, da bo takoj dobila prijatelje, a že prvi šolski dan se izkaže, da to le ni tako zelo preprosto. Pravzaprav za svojo prijateljico želi le en sam deček, ki pa v zameno za prijateljstvo zahteva podpisano pogodbo z zelo strogimi in natančnimi pravili! Zato ni čudno, da je prva Meralina prijateljica v novem kraju kar drobna siva miška, ki prebiva v njeni novi sobi. Poimenuje jo Pipip in ko odide na šolski tabor, jo na skrivaj vzame s sabo. Tabor v naravi, radovedna deklica in drobna miška – le kaj bi šlo lahko narobe, kajne? Vse, seveda! Razen nečesa, tistega najpomembnejšega. Skrb za malo slepo potnico v Meralinem naročju deklico poveže še s tremi sošolci in kljub temu, da so si zelo različni, se skupaj podajo na nepozabno gozdno pustolovščino. Medtem ko se prek izkušenj učijo o lepih in malo manj lepih, a nič manj življenjskih zakonih narave, se med njimi splete prijateljstvo, ki ne potrebuje nobenih podpisanih pogodb.
Sova in miška je film, ki bi ga moral videti vsak otrok, še posebej pa tisti, ki zaradi življenja v urbanih mestnih središčih nekoliko redkeje izkusijo pravo naravo, tako, ki se razkrije samo, če si kdaj pa kdaj fino umažeš roke, padeš v kakšno lužo in nekaj časa stojiš čisto pri miru. Za nizozemsko režiserko in scenaristko Simone van Dusseldorp je narava »velikansko igrišče, kjer lahko odkrivamo nešteto stvari«, hkrati pa se ji zdi prijateljstvo »najpomembnejša stvar na svetu«, zato je v tem svojevrstnem, živopisnem in predvsem živahnem muzikalu to dvoje spretno prepletla v dopolnjujočo se celoto. Medtem ko otroci raziskujejo naravo, raziskujejo tudi sami sebe in spoznavajo, da se da različnost z medsebojnim sprejemanjem povezati v odlično sodelovanje. Pri tem avtorica mladim gledalcem ničesar ne olepšuje ali prekriva, hkrati pa tudi ni pretirano didaktična, zgolj zvedavo poučna, s čimer zbuja željo po nadaljnjem raziskovanju.
Poleg osupljivo sproščene in naravne igre vseh štirih mladih igralcev velja še posebej omeniti očarljive pevsko-plesne točke, ki premišljeno narekujejo tempo zgodbe, ter čudovite posnetke jesenske narave.
Film Sova in miška si lahko brez zadržkov ogledate vsi, starejši od pet let, saj zgornje starostne meje pri tem delu zagotovo ni. Ker še posebej spodbuja radovednost, so pri Kinodvorovem Kinobalonu pripravili tudi dodatna gradiva, s katerimi bo vsak sprehod postal prava mala pustolovščina!
V Kinodvorovem programu Kinobalon si od jutri naprej, torej od sobote, lahko ogledate dva otroška oziroma mladinska filma – novo nadaljevanje švedske filmske serije Najboljši Sune in nizozemski muzikal Sova in miška. Film, ki je sicer bil posnet že leta 2016, je navdušil Gajo Pöschl.
V Kinodvorovem programu Kinobalon si od sobote naprej lahko ogledate dva otroška oziroma mladinska filma – novo nadaljevanje švedske filmske serije Najboljši Sune in nizozemski muzikal Sova in miška
Zvedava in skoraj nalezljivo živahna deklica Meral se s starši preseli v novo okolico in začne hoditi v novo šolo. Prepričana je, da bo takoj dobila prijatelje, a že prvi šolski dan se izkaže, da to le ni tako zelo preprosto. Pravzaprav za svojo prijateljico želi le en sam deček, ki pa v zameno za prijateljstvo zahteva podpisano pogodbo z zelo strogimi in natančnimi pravili! Zato ni čudno, da je prva Meralina prijateljica v novem kraju kar drobna siva miška, ki prebiva v njeni novi sobi. Poimenuje jo Pipip in ko odide na šolski tabor, jo na skrivaj vzame s sabo. Tabor v naravi, radovedna deklica in drobna miška – le kaj bi šlo lahko narobe, kajne? Vse, seveda! Razen nečesa, tistega najpomembnejšega. Skrb za malo slepo potnico v Meralinem naročju deklico poveže še s tremi sošolci in kljub temu, da so si zelo različni, se skupaj podajo na nepozabno gozdno pustolovščino. Medtem ko se prek izkušenj učijo o lepih in malo manj lepih, a nič manj življenjskih zakonih narave, se med njimi splete prijateljstvo, ki ne potrebuje nobenih podpisanih pogodb.
Sova in miška je film, ki bi ga moral videti vsak otrok, še posebej pa tisti, ki zaradi življenja v urbanih mestnih središčih nekoliko redkeje izkusijo pravo naravo, tako, ki se razkrije samo, če si kdaj pa kdaj fino umažeš roke, padeš v kakšno lužo in nekaj časa stojiš čisto pri miru. Za nizozemsko režiserko in scenaristko Simone van Dusseldorp je narava »velikansko igrišče, kjer lahko odkrivamo nešteto stvari«, hkrati pa se ji zdi prijateljstvo »najpomembnejša stvar na svetu«, zato je v tem svojevrstnem, živopisnem in predvsem živahnem muzikalu to dvoje spretno prepletla v dopolnjujočo se celoto. Medtem ko otroci raziskujejo naravo, raziskujejo tudi sami sebe in spoznavajo, da se da različnost z medsebojnim sprejemanjem povezati v odlično sodelovanje. Pri tem avtorica mladim gledalcem ničesar ne olepšuje ali prekriva, hkrati pa tudi ni pretirano didaktična, zgolj zvedavo poučna, s čimer zbuja željo po nadaljnjem raziskovanju.
Poleg osupljivo sproščene in naravne igre vseh štirih mladih igralcev velja še posebej omeniti očarljive pevsko-plesne točke, ki premišljeno narekujejo tempo zgodbe, ter čudovite posnetke jesenske narave.
Film Sova in miška si lahko brez zadržkov ogledate vsi, starejši od pet let, saj zgornje starostne meje pri tem delu zagotovo ni. Ker še posebej spodbuja radovednost, so pri Kinodvorovem Kinobalonu pripravili tudi dodatna gradiva, s katerimi bo vsak sprehod postal prava mala pustolovščina!
Vsebine Programa Ars
Z res dolgimi stripi, ki v besedi in sliki poučno in hudomušno upodobijo našo preteklost, rad postreže eden glavnih slovenskih striparjev Zoran Smiljanić. S sinom, zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem sta ob letošnji 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu pripravila 110 strani dolg zgodovinsko tematski strip Črni plamen. V njem podobo Trsta spremljamo vse od odprtja Narodnega doma leta 1904, ki je postal osrednji družabni in kulturni center tržaških Slovanov, torej ne le Slovencev. Napetost, ki se je tudi z izgredi kazala že leta prej, se stopnjuje do dogodka, ki mu pravijo tudi ognjeni krst fašizma. Ob 19.30 so v Narodni dom prinesli petrolej in bencin ter ju začeli polivati po kavarni in restavraciji, je opis ob podobah razbitih stekel, plamenov in dima. Zoran in Ivan Smiljanić sta zgodbo o požigu umestila v širši zgodovinski in družbeni okvir. Strip Črni plamen je točno ob stoti obletnici požiga 13. julija letos izšel v knjižni obliki v sozaložništvu Založbe ZRC in Primorskega dnevnika iz Trsta. V tem in v tedniku Mladina pa izhaja v nadaljevanjih.
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je v Salzburgu prejel državno nagrado za evropsko književnost, ki jo Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemščini. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature navedla, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. Glede zablod v obdobju koronavirusa pa je Jančar povedal, da je precej optimističen. Med najbolje sprejetimi Jančarjevimi knjigami v nemškem govornem prostoru je sicer njegov zadnji prevedeni roman In ljubezen tudi. Prav ta naj bi tudi po njegovem mnenju največ prispeval k nagradi, ki se podeljuje za celoten opus. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira pogled tudi v del avstrijske zgodovine. Ker se Jančar v svojih knjigah ozira na večje zgodovinske mejnike, v romanu Galjot tudi na kugo v 17. stoletju, ga številni v tem času sprašujejo, kako gleda na obdobje koronavirusa. Jančar je optimist, saj se bomo po njegovem tega časa spominjali po tem, kako solidarni smo bili. Glede Evropske unije pa ne verjame, da bi se jo dalo zrušiti z zapiranjem mej in drugimi dejavniki v obdobju virusa.
Beseda kultura je na ministrstvu za kulturo napisana narobe, pravijo protestniki. Kulturi daje premajhno težo, zato so ji dodali tri klicaje. Z njimi napovedujejo tudi stopnjevanje protestov jeseni, vendar ne v smislu povečevanja nasilja, ampak pritiska civilne družbe. Sprožilec 6. protestne akcije, ki so jo pri Aktivu delavk in delavcev v kulturi poimenovali Mali poletni rebalans za ministra – Korektura, pa je bil intervju ministra za kulturo Vaska Simonitija za tednik Demokracija.
Neveljaven email naslov