Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Kinodvorovem programu Kinobalon si od jutri naprej, torej od sobote, lahko ogledate dva otroška oziroma mladinska filma – novo nadaljevanje švedske filmske serije Najboljši Sune in nizozemski muzikal Sova in miška. Film, ki je sicer bil posnet že leta 2016, je navdušil Gajo Pöschl.
V Kinodvorovem programu Kinobalon si od sobote naprej lahko ogledate dva otroška oziroma mladinska filma – novo nadaljevanje švedske filmske serije Najboljši Sune in nizozemski muzikal Sova in miška
Zvedava in skoraj nalezljivo živahna deklica Meral se s starši preseli v novo okolico in začne hoditi v novo šolo. Prepričana je, da bo takoj dobila prijatelje, a že prvi šolski dan se izkaže, da to le ni tako zelo preprosto. Pravzaprav za svojo prijateljico želi le en sam deček, ki pa v zameno za prijateljstvo zahteva podpisano pogodbo z zelo strogimi in natančnimi pravili! Zato ni čudno, da je prva Meralina prijateljica v novem kraju kar drobna siva miška, ki prebiva v njeni novi sobi. Poimenuje jo Pipip in ko odide na šolski tabor, jo na skrivaj vzame s sabo. Tabor v naravi, radovedna deklica in drobna miška – le kaj bi šlo lahko narobe, kajne? Vse, seveda! Razen nečesa, tistega najpomembnejšega. Skrb za malo slepo potnico v Meralinem naročju deklico poveže še s tremi sošolci in kljub temu, da so si zelo različni, se skupaj podajo na nepozabno gozdno pustolovščino. Medtem ko se prek izkušenj učijo o lepih in malo manj lepih, a nič manj življenjskih zakonih narave, se med njimi splete prijateljstvo, ki ne potrebuje nobenih podpisanih pogodb.
Sova in miška je film, ki bi ga moral videti vsak otrok, še posebej pa tisti, ki zaradi življenja v urbanih mestnih središčih nekoliko redkeje izkusijo pravo naravo, tako, ki se razkrije samo, če si kdaj pa kdaj fino umažeš roke, padeš v kakšno lužo in nekaj časa stojiš čisto pri miru. Za nizozemsko režiserko in scenaristko Simone van Dusseldorp je narava »velikansko igrišče, kjer lahko odkrivamo nešteto stvari«, hkrati pa se ji zdi prijateljstvo »najpomembnejša stvar na svetu«, zato je v tem svojevrstnem, živopisnem in predvsem živahnem muzikalu to dvoje spretno prepletla v dopolnjujočo se celoto. Medtem ko otroci raziskujejo naravo, raziskujejo tudi sami sebe in spoznavajo, da se da različnost z medsebojnim sprejemanjem povezati v odlično sodelovanje. Pri tem avtorica mladim gledalcem ničesar ne olepšuje ali prekriva, hkrati pa tudi ni pretirano didaktična, zgolj zvedavo poučna, s čimer zbuja željo po nadaljnjem raziskovanju.
Poleg osupljivo sproščene in naravne igre vseh štirih mladih igralcev velja še posebej omeniti očarljive pevsko-plesne točke, ki premišljeno narekujejo tempo zgodbe, ter čudovite posnetke jesenske narave.
Film Sova in miška si lahko brez zadržkov ogledate vsi, starejši od pet let, saj zgornje starostne meje pri tem delu zagotovo ni. Ker še posebej spodbuja radovednost, so pri Kinodvorovem Kinobalonu pripravili tudi dodatna gradiva, s katerimi bo vsak sprehod postal prava mala pustolovščina!
V Kinodvorovem programu Kinobalon si od jutri naprej, torej od sobote, lahko ogledate dva otroška oziroma mladinska filma – novo nadaljevanje švedske filmske serije Najboljši Sune in nizozemski muzikal Sova in miška. Film, ki je sicer bil posnet že leta 2016, je navdušil Gajo Pöschl.
V Kinodvorovem programu Kinobalon si od sobote naprej lahko ogledate dva otroška oziroma mladinska filma – novo nadaljevanje švedske filmske serije Najboljši Sune in nizozemski muzikal Sova in miška
Zvedava in skoraj nalezljivo živahna deklica Meral se s starši preseli v novo okolico in začne hoditi v novo šolo. Prepričana je, da bo takoj dobila prijatelje, a že prvi šolski dan se izkaže, da to le ni tako zelo preprosto. Pravzaprav za svojo prijateljico želi le en sam deček, ki pa v zameno za prijateljstvo zahteva podpisano pogodbo z zelo strogimi in natančnimi pravili! Zato ni čudno, da je prva Meralina prijateljica v novem kraju kar drobna siva miška, ki prebiva v njeni novi sobi. Poimenuje jo Pipip in ko odide na šolski tabor, jo na skrivaj vzame s sabo. Tabor v naravi, radovedna deklica in drobna miška – le kaj bi šlo lahko narobe, kajne? Vse, seveda! Razen nečesa, tistega najpomembnejšega. Skrb za malo slepo potnico v Meralinem naročju deklico poveže še s tremi sošolci in kljub temu, da so si zelo različni, se skupaj podajo na nepozabno gozdno pustolovščino. Medtem ko se prek izkušenj učijo o lepih in malo manj lepih, a nič manj življenjskih zakonih narave, se med njimi splete prijateljstvo, ki ne potrebuje nobenih podpisanih pogodb.
Sova in miška je film, ki bi ga moral videti vsak otrok, še posebej pa tisti, ki zaradi življenja v urbanih mestnih središčih nekoliko redkeje izkusijo pravo naravo, tako, ki se razkrije samo, če si kdaj pa kdaj fino umažeš roke, padeš v kakšno lužo in nekaj časa stojiš čisto pri miru. Za nizozemsko režiserko in scenaristko Simone van Dusseldorp je narava »velikansko igrišče, kjer lahko odkrivamo nešteto stvari«, hkrati pa se ji zdi prijateljstvo »najpomembnejša stvar na svetu«, zato je v tem svojevrstnem, živopisnem in predvsem živahnem muzikalu to dvoje spretno prepletla v dopolnjujočo se celoto. Medtem ko otroci raziskujejo naravo, raziskujejo tudi sami sebe in spoznavajo, da se da različnost z medsebojnim sprejemanjem povezati v odlično sodelovanje. Pri tem avtorica mladim gledalcem ničesar ne olepšuje ali prekriva, hkrati pa tudi ni pretirano didaktična, zgolj zvedavo poučna, s čimer zbuja željo po nadaljnjem raziskovanju.
Poleg osupljivo sproščene in naravne igre vseh štirih mladih igralcev velja še posebej omeniti očarljive pevsko-plesne točke, ki premišljeno narekujejo tempo zgodbe, ter čudovite posnetke jesenske narave.
Film Sova in miška si lahko brez zadržkov ogledate vsi, starejši od pet let, saj zgornje starostne meje pri tem delu zagotovo ni. Ker še posebej spodbuja radovednost, so pri Kinodvorovem Kinobalonu pripravili tudi dodatna gradiva, s katerimi bo vsak sprehod postal prava mala pustolovščina!
Predstavljamo dva odlična filma, ki sta tudi slovenski koprodukciji. Prvega podpisuje makedonska režiserka Teona Strugar Mitevska. Scenarij za njen film Bog obstaja, ime ji je Petrunija izhaja iz resničnega dogodka. Drugi koprodukcijski film je posnela mlada hrvaška režiserka Dana Budisavljević – z Dnevnikom Diane Budisavljević je že poleti dvignila na noge puljsko Areno in postala zmagovalka festivala. Poseben filmski univerzuma maestra Roya Anderssona pa povzema film O neskončnosti, ki je sestavljen iz kratkih, tudi zelo duhovitih vinjet o stiskah in srečah našega vsakdana. Ali kot pravi eden izmed likov v filmu - Glavno je, da smo živi, se vam ne zdi?!
Po projekcijah na sarajevskem festivalu je še Liffe najbolj radovednim pokazal prva dela nove domače kriminalne serije Jezero; v jesenske kostanjeve gozdove, med suho listje in ježice, v magijo skrajnega slovenskega zahoda gledalca odpelje film Zgodbe iz kostanjevih gozdov, prvenec Gregorja Božiča. Ken Loach pa je izhodišče svoje nove filmske zgodbe Med tem ko vas ni bilo postavil v Newcastle, kjer družina sanja o svojem stanovanju.
Liffe je v sredo odprl avtobiografski film Abela Ferrare, ki zadnja leta živi in ustvarja v Rimu. Willem Dafoe, ki je upodobil že Piera Paola Pasolinija v prejšnjem avtorjevem filmu, je v filmu Tommaso odigral režiserja samega, njegova resnična žena in hči sta odigrali sami sebe. Ferrari, ki si je ustvaril ime predvsem z vrsto žanrskih filmov, ki so postali kultni, na primer s Tatovi teles in z Angelom maščevanja, je na festivalu namenjena sekcija Posvečeno. Tesa Drev se je srečala z režiserjem.
Retrospektivni del Liffa je posvečen belgijsko-francoski cineastki Agnes Varda in njeni več kot 60 let trajajoči ustvarjalni poti, ki je usodno zaznamovala filmsko razmišljanje mnogih, ki so prišli za njo. Letos preminula Varda je snemala na vseh koncih sveta. Njena zvedavost jo je vodila do Kube, kjer je pred kamero postavila Fidela Castra. Zvedavost pa je vodila tudi programskega direktorja Liffa Simona Popka, ki je pripravil prvi celovitejši pregled kubanskega filma pri nas. Liffovo retrospektivo kubanskega filma predstavlja Denis Valič.
Tekmovalna sekcija Perspektive po štirih včerajšnjih danes ponuja še dva filma, Ray in Liz ter Razbijalka sistema. Pri tej gre za pretresljiv prikaz nezmožnosti prilagoditve devetletne deklice z vedenjsko motnjo, prežet pa je z neprizanesljivo šokantnostjo in toplo človečnostjo. V nasprotju z Ljubljano si bodo gledalci v Novem mestu lahko že danes ogledali film Medtem ko vas ni bilo angleškega režiserja Kena Loacha, ki v filmu znova načenja osrednjo temo številnih svojih filmov – delavsko izkoriščanje. Najbolj dejaven iz romunskega novega vala pa je očitno Corneliu Porumboiu, ki se po lanskem dokumentarcu Neskončni nogomet letos že predstavlja z novim filmom, tokrat igranim – Žvižgači. Gre za izvirno interpretacijo kriminalnega žanra, ki ga je avtor v svojem značilnem slogu obarval komično.
Nocoj se v Cankarjevem domu v Ljubljani začenja najbolj pričakovani filmski dogodek leta, Liffe. Organizatorji na jubilejnem 30. ljubljanskem filmskem festivalu pričakujejo milijontega obiskovalca. V šestih ljubljanskih kinih in še v treh v Mariboru, Novem mestu in Celju bodo do 24. novembra zavrteli 97 celovečernih in 18 kratkih filmov.
Liff se začenja in sicer že tridesetič po vrsti. Prvih 18 let ga je vodila Jelka Stergel. Kot je dejala v Arsovem forumu, ki bo na sporedu jutri ob 14.05 na Tretjem, je danes ponosna, da je festival uspel predstaviti najboljše filmske avtorje že na njihovih začetkih ...
Na današnji dan pred 100 leti se je rodil France Štiglic, avtor 15ih igranih celovečercev, med katerimi je tudi prvi slovenski celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji iz leta 1948, ter avtor vrste kratkih, dokumentarnih filmov in petih televizijskih nadaljevank. Že oktober je bil v Slovenski kinoteki posvečen retrospektivi njegovih del, še do petka je v teku 1. Slovenski teden filma, namenjen filmski vzgoji, v središču katerega je prav tako Štiglic, danes pa bo v Kranju na ogled njegov na novo digitalno restavriran film Tistega lepega dne. Poroča Tesa Drev.
Poslušajte pogovora z umetnostno zgodovinarko Saro Müller in s kitaristom Makom Grgićem.
O polemiki, ki je zadnje tedne zaposlovala gledališko javnost. Potem ko je 19. oktobra novinar Peter Rak v časniku Delo opozoril, da naj bi Slovensko mladinsko gledališče zadnjih letih izgubilo polovico zvestega občinstva, umetniški ansambel pa naj bi bil razdeljen, se je danes odzvalo še vodstvo Slovenskega mladinskega gledališča in ovrglo navedbe iz članka. Urban Tarman.
V ponedeljek so v Mestnem muzeju v Ljubljani nastopili violončelista Marco Testori in Gregor Fele ter čembalist Domen Marinčič. Glasbeniki so nastopili v okviru festivala Cellofest in izvedli program baročnih skladb za dva violončela in čembalo. Prispevek Marka Šetinca.
V ponedeljek se je po štirih mesecih prenovitvenih del znova odprl Muzej sodobne umetnosti v New Yorku. S 450 milijonov dolarjev vrednim projektom je muzej razširil razstavne površine za tretjino. Prispevek ameriškega dopisnika Andreja Stoparja.
V Frankfurtu se zaključuje mednarodni knjižni sejem, največji založniški dogodek na svetu. Po letu 2012 nemški založniki prvič beležijo manjšo rast. Fenomen sejma so letos zvočne knjige, v ospredju raziskovalnih projektov pa je umetna inteligenca in njeni vplivi na založništvo. Sejem je odprla nobelova nagrajenka za literaturo, poljska pisateljica Olga Tokarczuk, častna gostja je Norveška.
V slovenskem programu izstopa gostovanje Draga Jančarja na enem izmed najuglednejših prizorišč frankfurtskega sejma, tako imenovani Modri zofi, ki ga sooblikujejo štirje medijski partnerji. Pogovor je tekel o romanu In ljubezen tudi, ki se je v septembru znašel na samem vrhu lestvice avstrijske radiotelevizije ORF. Aleksander Čobec je Draga Jančarja povabil pred mikrofon tik pred njegovim današnjim nastopom v Frankfurtu.
V Frankfurtu poteka mednarodni knjižni sejem, največji založniški dogodek na svetu. Na njem se predstavlja okoli 7500 razstavljavcev iz 109 držav, častna gostja je Norveška. Med osrednjimi gosti sejma je nobelova nagrajenka za literaturo, poljska pisateljica Olga Tokarczuk. Več pa Aleksander Čobec v pogovoru z Miho Kovačem, profesorjem bibliotekarstva na ljubljanski filozofski fakulteti.
»Avstrijski Van Gogh« je krilatica, s katero so kritiki označili Richarda Gerstla, ki danes velja za prvega avstrijskega ekspresionista. Pretekli konec tedna so v dunajskem Leopoldovem muzeju odprli razstavo, ki tega sopotnika Egona Schieleja, Oskarja Kokoschke ter Gustava Klimta predstavlja v širšem kontekstu. Več o razstavi, ki bo odprta do dvajsetega januarja prihodnje leto, pa Gregor Podlogar.
Sklenil se je Festival slovenskega filma v Portorožu. Prikazanih je bilo 106 filmov, 57 v tekmovalnem programu. Festival je izzvenel v znamenju poziva tako nagrajenega režiserja Gregorja Božiča kot žiranta Roka Bička, da dobri filmi zahtevajo dobre pogoje dela, s tem sta spomnila na obljubo slovenske politike na Odboru za kulturo DZ, da je slovenskemu filmu potrebno do leta 2022 zvišati sredstva na 11 milijonov evrov. Matej Juh:
V beograjskem Muzeju sodobne umetnosti so odprli dolgo pričakovano retrospektivo ikone performansa Marine Abramović. Umetnica, ki je medtem postala svetovna zvezda, se s postavitvijo z naslovom Čistilec, nekakšno retrospektivo svojega ustvarjanja, čeprav sama tega izraza ne mara, po 44-ih letih vrača v rojstvo mesto. Razstava je premiero doživela leta 2017 na Švedskem, v Oslu jo je obiskala srbska premierka in takrat Marino Abramović povabila v Srbijo, ki je tako sedma država, kjer si je dela mogoče ogledati. In v Beogradu, pravijo organizatorji in obiskovalce, presega dosedanje postavitve.
Neveljaven email naslov