Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Indijski režiser Ritesh Batra

28.05.2021


Riteš Batra pravi, da so pravljice lepe, zato upa, da je Fotograf lepa pravljica, čeprav nima glasbenih in plesnih vložkov, značilnih za indijske filme.

Indijski režiser Riteš Batra, ki od študijskih let naprej ustvarja v Združenih državah Amerike, je tako pri nas kot mednarodno najbolj znan po uspešnici Okus po ljubezni iz leta 2013, drobni dopisni romanci z ulic večmilijonskega Mumbaja, ki gledalcu pokaže, da lahko upanje včasih najde tam, kjer ga najmanj pričakuje, kot so film jedrnato opisali v ljubljanskem Kinodvoru. Ali ga je uspeh filma Okus po ljubezni presenetil? Riteš Batra odgovarja:

Presenetil me je. Vedel sem, da je nastal dober film, kar ponavadi ugotoviš v montaži. Ponosen sem bil nanj, vedel sem, da bo deloval na gledalce, nisem pa vedel, da bo tako uspešen. Kar je dobra stvar. Dobro je biti presenečen, ko ti uspe, kajti če te preseneča neuspeh, to pomeni, da je nekaj narobe s tabo. Navdihujoče je bilo videti, kako je bil film sprejet. Nekoč sem snemal v majhnem rudarskem mestu v Coloradu v Skalnatem gorovju, kjer so nekoč imeli kino, potem pa se je zaprl. Ljudje v tem mestecu so v svojem lokalnem kinu videli Okus po ljubezni. Za marsikoga je to edini indijski film, ki ga je videl, kar me na neki način osrečuje, čeprav si želim, da bi ljudje po svetu bolje poznali indijsko kinematografijo. V našem poslu je uspeh nepredvidljiv. Sam mislim takole: če narediš film, ki se ljudi dotakne, ti je uspelo. Zvezda Okusa po ljubezni, igralec Irrfan Khan, je nekoč rekel, da film ni škatla, ki po potuje po svetu in pobira denar. Ne gre za to. Film je način, kako ljudem pokazati, kaj nam je skupnega, v čem smo si enaki. Zato si želim, da bi več indijskih filmov potovalo po svetu; da bi se ustvarili pogoji za to.

Indija ima več kot milijardo in 400 milijonov prebivalcev in eden od razlogov, zakaj je sta film in kino v Indiji tako priljubljena, je tudi ta, da v Indiji govorijo več kot 30 jezikov in da so v eno državo združili veliko zveznih držav in ozemelj in vsako izmed njih ima svojo industrijo in svoje zvesto občinstvo, pravi Riteš Batra. Zato nastane več kot 1500 filmov vsako leto. Gre za velik ekosistem, delovna mesta, za potrebo gledalcev, da si redno, vsak teden skupaj v družbi ali z družino ogledajo nove filme. Obisk lokalnega kina je v Indiji redna in pogosta navada, ki bi jo morda lahko v Sloveniji primerjali z obiskom trgovine. Nekateri nakupujejo vsak dan, večina večkrat na teden, redki redkeje. Kot nadaljuje Riteš Batra, ima indijska filmska industrija kot največji filmski ekosistem na svetu poleg prednosti tudi slabosti: postala je žrtev svojega uspeha; to pomeni, da se počasneje spreminja in prilagaja spremembam, da težje sprejema nove avtorske glasove; da je postala nekakšno družinsko podjetje.

Zanimivo je tudi to, da mednarodna priljubljenost in poznavanje indijskega filma nista »od včeraj«: nista se začela niti z njegovo uspešnico Okus po ljubezni ne z Monsunsko svatbo iz leta 2001, ampak imata daljšo zgodovino, ki sega še v obdobje hladne vojne. Riteš Batra:

Med hladno vojno, ko smo poznali železno zaveso, so v številnih komunističnih državah predvajali bollywoodske filme; v nekdanji Sovjetski zvezi, v zdaj samostojnih državah, tudi v Rusiji, je veliko oboževalcev indijskih filmov. Spoznal sem veliko ljudi iz Vzhodne Nemčije, ki so odraščali med gledanjem indijskih filmov v kinu; takšne gledalce še vedno spoznavam tudi drugje: denimo v Egiptu, v drugih afriških državah, celo v Maroku, kar me je zelo presenetilo. Distribucija indijskih filmov je bila močna že v preteklosti, med hladno vojno.

Pozneje je Batra posnel še dva angleško govoreča filma z zvezdniškimi imeni: Our Souls at Night z Robertom Redfordom in Jane Fonda ter The Sense of an Ending po romanu Juliana Barnesa Smisel konca z Jimom Broadbentom in Charlotte Rampling. Fotograf, ki smo si ga lahko ogledali tudi na zadnjem Liffu, je režiserjev četrti celovečerec. Zanimivo je, da pri distribuciji sodeluje ameriški Amazon, vendar na prav poseben način: film na posameznih trgih zastopajo lokalni distributerji, od katerih Amazon odkupuje pravice za spletno pretakanje na svoji platformi. Film je zato prisoten tako v lokalnih kinih kot na spletu, pojasni Ritesh Batra.

Preden se posvetimo vsebini in kritiškemu vrednotenju Batrovega Fotografa, še nekaj besed o filmu. V Kinodvoru ga opisujejo kot nežno, nostalgično in humorja polno romanco o dveh osamljenih dušah, ki se srečata na kaotičnih ulicah Mumbaja, Batra pa ga opisuje kot pravljico, ki se v resničnem življenju ne bi zgodila iz več razlogov: tudi zaradi razrednih delitev, ki so v Indiji še vedno zelo izrazite. Čeprav se je trudil, da bi bila zgodba videti čimbolj verjetna, je sam prepričan, da je možnost zanjo v Indiji enaka nič.

 


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Indijski režiser Ritesh Batra

28.05.2021


Riteš Batra pravi, da so pravljice lepe, zato upa, da je Fotograf lepa pravljica, čeprav nima glasbenih in plesnih vložkov, značilnih za indijske filme.

Indijski režiser Riteš Batra, ki od študijskih let naprej ustvarja v Združenih državah Amerike, je tako pri nas kot mednarodno najbolj znan po uspešnici Okus po ljubezni iz leta 2013, drobni dopisni romanci z ulic večmilijonskega Mumbaja, ki gledalcu pokaže, da lahko upanje včasih najde tam, kjer ga najmanj pričakuje, kot so film jedrnato opisali v ljubljanskem Kinodvoru. Ali ga je uspeh filma Okus po ljubezni presenetil? Riteš Batra odgovarja:

Presenetil me je. Vedel sem, da je nastal dober film, kar ponavadi ugotoviš v montaži. Ponosen sem bil nanj, vedel sem, da bo deloval na gledalce, nisem pa vedel, da bo tako uspešen. Kar je dobra stvar. Dobro je biti presenečen, ko ti uspe, kajti če te preseneča neuspeh, to pomeni, da je nekaj narobe s tabo. Navdihujoče je bilo videti, kako je bil film sprejet. Nekoč sem snemal v majhnem rudarskem mestu v Coloradu v Skalnatem gorovju, kjer so nekoč imeli kino, potem pa se je zaprl. Ljudje v tem mestecu so v svojem lokalnem kinu videli Okus po ljubezni. Za marsikoga je to edini indijski film, ki ga je videl, kar me na neki način osrečuje, čeprav si želim, da bi ljudje po svetu bolje poznali indijsko kinematografijo. V našem poslu je uspeh nepredvidljiv. Sam mislim takole: če narediš film, ki se ljudi dotakne, ti je uspelo. Zvezda Okusa po ljubezni, igralec Irrfan Khan, je nekoč rekel, da film ni škatla, ki po potuje po svetu in pobira denar. Ne gre za to. Film je način, kako ljudem pokazati, kaj nam je skupnega, v čem smo si enaki. Zato si želim, da bi več indijskih filmov potovalo po svetu; da bi se ustvarili pogoji za to.

Indija ima več kot milijardo in 400 milijonov prebivalcev in eden od razlogov, zakaj je sta film in kino v Indiji tako priljubljena, je tudi ta, da v Indiji govorijo več kot 30 jezikov in da so v eno državo združili veliko zveznih držav in ozemelj in vsako izmed njih ima svojo industrijo in svoje zvesto občinstvo, pravi Riteš Batra. Zato nastane več kot 1500 filmov vsako leto. Gre za velik ekosistem, delovna mesta, za potrebo gledalcev, da si redno, vsak teden skupaj v družbi ali z družino ogledajo nove filme. Obisk lokalnega kina je v Indiji redna in pogosta navada, ki bi jo morda lahko v Sloveniji primerjali z obiskom trgovine. Nekateri nakupujejo vsak dan, večina večkrat na teden, redki redkeje. Kot nadaljuje Riteš Batra, ima indijska filmska industrija kot največji filmski ekosistem na svetu poleg prednosti tudi slabosti: postala je žrtev svojega uspeha; to pomeni, da se počasneje spreminja in prilagaja spremembam, da težje sprejema nove avtorske glasove; da je postala nekakšno družinsko podjetje.

Zanimivo je tudi to, da mednarodna priljubljenost in poznavanje indijskega filma nista »od včeraj«: nista se začela niti z njegovo uspešnico Okus po ljubezni ne z Monsunsko svatbo iz leta 2001, ampak imata daljšo zgodovino, ki sega še v obdobje hladne vojne. Riteš Batra:

Med hladno vojno, ko smo poznali železno zaveso, so v številnih komunističnih državah predvajali bollywoodske filme; v nekdanji Sovjetski zvezi, v zdaj samostojnih državah, tudi v Rusiji, je veliko oboževalcev indijskih filmov. Spoznal sem veliko ljudi iz Vzhodne Nemčije, ki so odraščali med gledanjem indijskih filmov v kinu; takšne gledalce še vedno spoznavam tudi drugje: denimo v Egiptu, v drugih afriških državah, celo v Maroku, kar me je zelo presenetilo. Distribucija indijskih filmov je bila močna že v preteklosti, med hladno vojno.

Pozneje je Batra posnel še dva angleško govoreča filma z zvezdniškimi imeni: Our Souls at Night z Robertom Redfordom in Jane Fonda ter The Sense of an Ending po romanu Juliana Barnesa Smisel konca z Jimom Broadbentom in Charlotte Rampling. Fotograf, ki smo si ga lahko ogledali tudi na zadnjem Liffu, je režiserjev četrti celovečerec. Zanimivo je, da pri distribuciji sodeluje ameriški Amazon, vendar na prav poseben način: film na posameznih trgih zastopajo lokalni distributerji, od katerih Amazon odkupuje pravice za spletno pretakanje na svoji platformi. Film je zato prisoten tako v lokalnih kinih kot na spletu, pojasni Ritesh Batra.

Preden se posvetimo vsebini in kritiškemu vrednotenju Batrovega Fotografa, še nekaj besed o filmu. V Kinodvoru ga opisujejo kot nežno, nostalgično in humorja polno romanco o dveh osamljenih dušah, ki se srečata na kaotičnih ulicah Mumbaja, Batra pa ga opisuje kot pravljico, ki se v resničnem življenju ne bi zgodila iz več razlogov: tudi zaradi razrednih delitev, ki so v Indiji še vedno zelo izrazite. Čeprav se je trudil, da bi bila zgodba videti čimbolj verjetna, je sam prepričan, da je možnost zanjo v Indiji enaka nič.

 


02.06.2021

Kritiško sito prejel Muanis Sinanović

Literarno nagrado kritiško sito, deseto po vrsti, je pred nekaj urami prejel Muanis Sinanović, in sicer za svojo četrto pesniško zbirko Krhke karavane. Nagrado podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov, v končni žiriji pa je sodelovalo 12 članov društva.


02.06.2021

Eva Petrič: Postkoronsko sonce, v nihanju

Vsebine Programa Ars


02.06.2021

.abeceda [ansambel za novo glasbo] v Klubu CD

.abeceda [ansambel za novo glasbo] deluje v sklopu Inštituta .abeceda. Delovanja zasedbe je mogoče razumeti dvoplastno. Obenem gre za združenje glasbenikov, ki lahko delujejo kot standardna komorna zasedba, specializirana za izvajanje sodobne glasbe, po drugi strani pa gre za širšo platformo, ki je trdno vpeta v opravilnost celotnega Inštituta .abeceda. V tem pogledu ponuja možnost za delovanje, preizkušanje ter predstavitve mladim skladateljem in izvajalcem, torej je nekakšen laboratorij za zagotavljanje infrastrukturne opore.


01.06.2021

Ocena predstave: Cipe SLG Celje

Vsebine Programa Ars


31.05.2021

Nočni pisec

V ljubljanski Drami je bila sinoči premierno uprizorjena monodramska pripoved vsestranskega umetnika Jana Fabra, ki je tudi tokrat v avtorski projekt Nočni pisec združil različne umetniške izraze in teme, dnevniške zapiske, odlomke iz gledaliških besedil in znane skladbe, ki se vpletajo v njegovo biografijo. V slovenski različici predstave, ki je del širšega evropskega eksperimenta, je podobo Fabrovega alter ega poosebil in utelesil igralec Marko Mandić. Predstavo si je ogledala Magda Tušar.


30.05.2021

Cankarjevo nagrado prejme Gašper Kralj

Danes pozno popoldne je bila v Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki slavnost s podelitvijo Cankarjeve nagrade za najboljše izvirno slovensko literarno delo s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja. Že več kot mesec dni vemo, da so bili nominiranci štirje avtorji romanov: Andrej Blatnik, Gašper Kralj, Mirana Likar in Lucija Stepančič, izmed njih pa je žirija izbrala roman Škrbine Gašperja Kralja.


30.05.2021

Podelitev Cankarjeve nagrade 2021; žirija je izbirala med romani Andreja Blatnika, Gašperja Kralja, Mirane Likar in Lucije Stepančič

Nocoj bodo v Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki drugič podelili Cankarjevo nagrado; leta 2019 so jo ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU – kot poklon velikemu književniku in kot priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku, izdano v knjižni obliki. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev). Žirija, ki jo sestavljajo Matej Bogataj, Ana Geršak, Niko Grafenauer, Darja Pavlič in Ivan Verč, je že aprila izbrala štiri nominirance - letos so to samo romani: Luknje Andreja Blatnika, Škrbine Gašperja Kralja, Pripovedovalec Mirane Likar in Naj me kdo zbudi Lucije Stepančič.


29.05.2021

Simfonični orkester RTV Slovenija na strehi Radia Slovenija

Primož Trdan in Lidija Hartman v živo s snemanja koncerta na strehi Radia Slovenija


28.05.2021

Ocena filma Fotograf

Vsebine Programa Ars


28.05.2021

Ocena filma Oče

Vsebine Programa Ars


28.05.2021

Ocena filma Oče

Vsebine Programa Ars


28.05.2021

DobraVaga – pet let

Z odprtjem skupinske razstave Sosedje. Urbane prigode prijateljev in diplomatov se danes začenja obeleževanje 5. obletnice ustanovitve Dobre Vage, galerijskega, razstavnega in projektnega prostora pod arkadami na ljubljanski tržnici. Glavne programske smernice so: kolektivno vodenje galerije ter spodbujanje mladih umetnic in umetnikov v treh programskih sklopih Odprti atelje, Umetnik/umetnica na mesec ter prodajna galerija. Prispevek je pripravila Petra Tanko.


27.05.2021

Glasba 20. stoletja - Komorna glasba Alfreda Šnitkeja

V oddaji Glasba 20. stoletja tokrat predvajamo komorni skladbi Alfreda Šnitkeja, Klavirski trio in Sonato za violončelo in klavir št. 1. Šnitke je z neverjetno lahkoto uporabljal sredstva iz različnih glasbenih govoric, ki so mu bila na voljo, jih združeval ali ločeval kot dobesedne ali variirane citate, izkrivljene, predelane in na novo ustvarjene, ter povezoval na videz nasprotujoče si glasbene odlomke ali zvočne skupke. V glasbi Alfreda Šnitkeja je pomembno komponento pomenila ideja minljivosti in minevanja. Muzikolog Theodor Adorno je zapisal, da je bil celoten opus Alfreda Šnitkeja usmerjen h kompozicijskim preoblikovanjem, ki so predstavljala metaforo izginevanja, njegova glasba je bila slovo od življenja. Tudi sam skladatelj je rekel, da je nekoč na papir zapisal prečudovit akord, ki je kmalu za tem zarjavel.


27.05.2021

Ministrstvo za kulturo: razstava v Bruslju ni odpovedana

Razstava Živimo v vznemirljivih časih, ki jo je pretekli teden odpovedal minister za kulturo Vasko Simoniti, ponovno vznemirja. V Koroški galeriji likovnih umetnosti so s strani ministrstva prejeli danes klic, da ministrstvo ne odpoveduje razstave, ki naj bi bila na ogled med slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije v Evropskem parlamentu. V galeriji se bodo najprej posvetovali z umetniki ali bodo razstavo, po vseh peripetijah, kljub temu izvedli.


27.05.2021

30 - Srdjan Živulović

Zgodovinski spomin ohranjamo s pomočjo in močjo podob. Kolektivni spomin Slovenk in Slovencev je zaznamovalo tudi dogajanje pred 30 leti. V narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani je na ogled razstava fotografij ob 30-letnici samostojnosti Slovenije, kot jo je ovekovečil fotoreporter Srđjan Živulović.  Leta bežijo in spomini bledijo. Tri desetletja po prelomnih dogodkih je jasno, da je Živulović eden tistih fotoreporterjev, ki so za vedno zaznamovali kolektivne impresije Slovencev. Podobe osamosvojitve v našem spominu so velikokrat prav njegove fotoreporterske stvaritve.


25.05.2021

NUK2 stoji zaradi spora med občino in državo

Začetek gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice se odmika tudi zato, ker Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Mestna občina Ljubljana ne zmoreta skleniti dogovora o zemljiščih v lasti ljubljanske občine. Nacionalni svet za kulturo zato obe strani poziva, naj do konca junija skleneta dogovor, saj je od tega odvisna usoda gradbenega dovoljenja za projekt NUK2. Blaž Mazi


25.05.2021

Ujete v medmrežju

Vsebine Programa Ars


Stran 50 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov