Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

S festivala Crossing Europe

04.06.2021


Gledalci so videli dve deli, ki sta nastali v manjšinski slovenski koprodukciji – to sta dokumentarec Žica hrvaške režiserke Tihe Gudac in igrani celovečerec Oaza srbskega režiserja Ivana Ikića.

Na programu 18. festivala Crossing Europe, ki v Linzu poteka »v živo« še do nedelje, je 123 kratkih in celovečernih filmov iz kar 40 držav. Čeprav na festivalu, kjer številni filmi prihajajo iz področja Srednje Evrope, tokrat ni filma slovenskega režiserja, so gledalci vendarle videli dve deli, ki sta nastali v manjšinski slovenski koprodukciji – to sta dokumentarec Žica hrvaške režiserke Tihe Gudac in igrani celovečerec Oaza srbskega režiserja Ivana Ikića.

Film Oaza Ivana Ikića, o katerem smo v naši oddaji že govorili, pripoveduje o ljubezenskem trikotniku med varovanci doma za osebe s posebnimi potrebami. Avtor je glavne vloge v sicer fiktivni filmski pripovedi namenil samim stanovalcem doma, s katerimi se je spoznaval že leto dni pred snemanjem ter z njimi imel delavnice filmske igre. Oaza prinaša močno sporočilo prevzemanja perspektive oseb, ki je gledalci nismo vajeni – iz izmenjujočih pogledov treh glavnih junakov odpira kompleksen notranji svet ljudi, ki nemalokrat živijo izolirano od preostalega sveta.

Na festivalu Crossing Europe smo videli tudi dokumentarec Žica, ki ga je režiserka Tiha Gudac posnela v sklopu šestdelnega dokumentarnega projekta o evropskih mejah.

Film Žica je rezultat ideje belgijskega producenta po imenu Frederic Nicolai. V projektu je kot začetna ideja navedeno, da je belgijski producent Frederik Nicolai odraščal v svetu brez meja, v Evropi brez meja. Ko je pred nekaj leti prvič odšel na evropsko mejo, kjer je videl ograje, mejne spore in vpliv nekaterih trdnih meja na tam živeče ljudi, ga je to spodbudilo k razmišljanju o mejah v Evropi in razlikah v realnostih življenj okoli različnih meja, ki v Srednji Evropi zaradi Evropske unije, ki je delovala kot svobodna Evropa, kar zelo dolgo ni bilo vprašanje, je povedala avtorica Tiha Gudac.

Film Žica se osredotoča na lokalno skupnost na slovenski in hrvaški strani Kolpe ter beleži, kako so se življenja prebivalcev spremenila po letu 2015, ko je bila med eno in drugo državo po odprtju t.i. balkanske migrantske poti nameščena rezilna žica. Gudac spregovori o raznolikih perspektivah filma:

Vprašanje novih ilegalnih migracij in vala migracij, v katerem živimo, povzroča burne reakcije na različnih straneh - za, proti, "pojdite domov", "ljudi je treba integrirati", to so neki glasovi, ki odmevajo in so zelo glasni. In tam na obmejnem območju, kjer je žica, ljudje po profesiji niso aktivisti, če temu tako rečemo, življenjska poklicanost ljudi na meji ni aktivizem, vendar jih je pojav žice spodbudil, da postanejo aktivni in se odzovejo. In tukaj so reakcije zelo intenzivne. Sami se lahko o tem teoretsko pogovarjamo v velikih mestih, kjer imamo ob kavah in večerjah s prijatelji pogosto burne teoretske razprave, vendar tam to živijo. Želela sem prikazati življenje različnih strani in odzivov na realnost trenutnih migracij in rezilne žice, vendar sem želela narediti tudi to, kar se mi zdi, da je privilegij kamere - stopiti korak nazaj, se vprašati, zakaj se določena oseba, posameznik, odzove na določen način, od kod to pride. Pravzaprav sem želela pokazati različne obraze človeške narave v stanju krize.

Režiserka pa v filmu ponudi tudi pogled tistih, zaradi katerih je bila žica postavljena – beguncev na poti.

Česar nisem pričakovala, je, da bom posnela same migrante, ki jih je nasploh težko videti ali posneti, zlasti na hrvaško-slovenski meji, prihajajo pa iz žarišča na hrvaško-bosanski meji iz Velike Kladuše in Bihaća. Potem pa sem si rekla »v redu, tu je snemalna ekipa in imam to moč, da grem tja in tem ljudem dam obraz«, zato sem se odločila, da ti  posamezniki, ta človeška bitja, ki so v položaju, zaradi katerega morajo nezakonito migrirati, ne ostanejo popolni fantomi, je v Linzu v pogovoru za Radio Slovenija povedala režiserka filma Žica, Tiha Gudac. Prispevek Petre Meterc.

 

 


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

S festivala Crossing Europe

04.06.2021


Gledalci so videli dve deli, ki sta nastali v manjšinski slovenski koprodukciji – to sta dokumentarec Žica hrvaške režiserke Tihe Gudac in igrani celovečerec Oaza srbskega režiserja Ivana Ikića.

Na programu 18. festivala Crossing Europe, ki v Linzu poteka »v živo« še do nedelje, je 123 kratkih in celovečernih filmov iz kar 40 držav. Čeprav na festivalu, kjer številni filmi prihajajo iz področja Srednje Evrope, tokrat ni filma slovenskega režiserja, so gledalci vendarle videli dve deli, ki sta nastali v manjšinski slovenski koprodukciji – to sta dokumentarec Žica hrvaške režiserke Tihe Gudac in igrani celovečerec Oaza srbskega režiserja Ivana Ikića.

Film Oaza Ivana Ikića, o katerem smo v naši oddaji že govorili, pripoveduje o ljubezenskem trikotniku med varovanci doma za osebe s posebnimi potrebami. Avtor je glavne vloge v sicer fiktivni filmski pripovedi namenil samim stanovalcem doma, s katerimi se je spoznaval že leto dni pred snemanjem ter z njimi imel delavnice filmske igre. Oaza prinaša močno sporočilo prevzemanja perspektive oseb, ki je gledalci nismo vajeni – iz izmenjujočih pogledov treh glavnih junakov odpira kompleksen notranji svet ljudi, ki nemalokrat živijo izolirano od preostalega sveta.

Na festivalu Crossing Europe smo videli tudi dokumentarec Žica, ki ga je režiserka Tiha Gudac posnela v sklopu šestdelnega dokumentarnega projekta o evropskih mejah.

Film Žica je rezultat ideje belgijskega producenta po imenu Frederic Nicolai. V projektu je kot začetna ideja navedeno, da je belgijski producent Frederik Nicolai odraščal v svetu brez meja, v Evropi brez meja. Ko je pred nekaj leti prvič odšel na evropsko mejo, kjer je videl ograje, mejne spore in vpliv nekaterih trdnih meja na tam živeče ljudi, ga je to spodbudilo k razmišljanju o mejah v Evropi in razlikah v realnostih življenj okoli različnih meja, ki v Srednji Evropi zaradi Evropske unije, ki je delovala kot svobodna Evropa, kar zelo dolgo ni bilo vprašanje, je povedala avtorica Tiha Gudac.

Film Žica se osredotoča na lokalno skupnost na slovenski in hrvaški strani Kolpe ter beleži, kako so se življenja prebivalcev spremenila po letu 2015, ko je bila med eno in drugo državo po odprtju t.i. balkanske migrantske poti nameščena rezilna žica. Gudac spregovori o raznolikih perspektivah filma:

Vprašanje novih ilegalnih migracij in vala migracij, v katerem živimo, povzroča burne reakcije na različnih straneh - za, proti, "pojdite domov", "ljudi je treba integrirati", to so neki glasovi, ki odmevajo in so zelo glasni. In tam na obmejnem območju, kjer je žica, ljudje po profesiji niso aktivisti, če temu tako rečemo, življenjska poklicanost ljudi na meji ni aktivizem, vendar jih je pojav žice spodbudil, da postanejo aktivni in se odzovejo. In tukaj so reakcije zelo intenzivne. Sami se lahko o tem teoretsko pogovarjamo v velikih mestih, kjer imamo ob kavah in večerjah s prijatelji pogosto burne teoretske razprave, vendar tam to živijo. Želela sem prikazati življenje različnih strani in odzivov na realnost trenutnih migracij in rezilne žice, vendar sem želela narediti tudi to, kar se mi zdi, da je privilegij kamere - stopiti korak nazaj, se vprašati, zakaj se določena oseba, posameznik, odzove na določen način, od kod to pride. Pravzaprav sem želela pokazati različne obraze človeške narave v stanju krize.

Režiserka pa v filmu ponudi tudi pogled tistih, zaradi katerih je bila žica postavljena – beguncev na poti.

Česar nisem pričakovala, je, da bom posnela same migrante, ki jih je nasploh težko videti ali posneti, zlasti na hrvaško-slovenski meji, prihajajo pa iz žarišča na hrvaško-bosanski meji iz Velike Kladuše in Bihaća. Potem pa sem si rekla »v redu, tu je snemalna ekipa in imam to moč, da grem tja in tem ljudem dam obraz«, zato sem se odločila, da ti  posamezniki, ta človeška bitja, ki so v položaju, zaradi katerega morajo nezakonito migrirati, ne ostanejo popolni fantomi, je v Linzu v pogovoru za Radio Slovenija povedala režiserka filma Žica, Tiha Gudac. Prispevek Petre Meterc.

 

 


14.05.2020

Spletni abonma SF

Vsebine Programa Ars


14.05.2020

Kovač anarhist

Vsebine Programa Ars


13.05.2020

Kohezija

Vsebine Programa Ars


13.05.2020

Tolmačenje slovenskega znakovnega jezika

Vsebine Programa Ars


13.05.2020

Janko Petrovec o Zvestobi

Vsebine Programa Ars


12.05.2020

Cannes 2020

Vsebine Programa Ars


12.05.2020

P74

Vsebine Programa Ars


12.05.2020

Nagrade OHO

Vsebine Programa Ars


11.05.2020

Enej Gala

Vsebine Programa Ars


11.05.2020

Simona Hamer

Vsebine Programa Ars


11.05.2020

Cankar

Vsebine Programa Ars


11.05.2020

Kulturna politika

Vsebine Programa Ars


09.05.2020

Glasba povezuje: dr. Helena Korošec

Helena Korošec je doktorica znanosti, kot visokošolska učiteljica je zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani za področje lutkovnega in dramskega izražanja. Po končanem študiju v okviru nemškega inštituta za zvočno terapijo je pridobila certifikat praktičarka zvočne masaže Peter Hess® in certificirana strokovnjakinja Peter Hess KliK® na področju komunikacije z zvokom za otroke. Metode dela z zvokom in njegove učinke študira v okviru Britanske akademije za terapijo z zvokom oziroma The British Academy for Sound Therapy. Z dr. Heleno Korošec smo se pogovarjali o glasbi in lutki v pedagoškem procesu, pa tudi o delovanju zvočnih posod na človekovo celostno počutje. Potovali smo na Miklavževo goro v Tuhinjski dolini, se spomnili na ljudsko muziciranje in tradicijo pritrkavanja ter razmišljali o povezavi med zvokom gonga in zvenom zvonov. foto:dr. Helena Korošec (osebni arhiv)


09.05.2020

Glasba povezuje: lutkovna oblikovalka in akademska slikarka Agata Freyer

Ob 8.02 se nam bo po telefonski zvezi pridružila lutkovna oblikovalka in akademska slikarka Agata Freyer. Spomnili se bomo Zvezdice Zaspanke in drugih marionet, ki so v mali dvoranici v kotu Levstikovega trga nastopale v lutkovnih predstavah, tudi Žogice Marogice češkega avtorja Jana Malika v režiji Jožeta Pengova, ki je aktualna še danes. »Dedek in babica pripadata odpisani generaciji, kljub temu pa skupaj z otroki odpihneta papirnatega zmaja.« Potovali bomo v preddverje Križank, ko vreme še ni bilo tako turbulentno in je ob toplih večerih izvedbo operne predstave zmotilo le oddaljeno brnenje mopeda znamke Tomos, in razmišljali o prepletu likovne umetnosti in glasbe v umetniškem opusu in življenju. Tudi to sobotno jutro vas vabimo, da skupaj z nami zapojete, zaplešete, obudite spomin in z nami delite zgodbo iz časa Vaše mladosti, mladosti naših staršev, babic in dedkov. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si »Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.« Na fotografiji: lutkovna oblikovalka in akademska slikarka Agata Freyer (osebni arhiv)


09.05.2020

Glasba povezuje: glasbene želje in glasbeni spomini, ki ste jih delili z nami

»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene.« (dr. Maja Derlink) Učinki poslušanja glasbe so raznovrstni, glavni mehanizem delovanja pa je prek vzbujenih čustev in s tem povezane aktivacije različnih možganskih omrežij. Fiziološki učinki se kažejo v srčno-žilnih spremembah, spremembi dihanja, izločanju hormonov, v imunskem sistemu in mišični napetosti. Psihološki učinki glasbe so vidni na področju psihomotoričnega, čustvenega, miselnega in socialnega delovanja posameznika. »Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.« Poslušanje glasbe je nefarmakološka, cenovno dostopna in neinvazivna metoda zdravljenja, njeni začetki segajo do prvih civilizacij. Starejši so danes v tem smislu odrinjeni, saj danes poslušanje glasbe temelji na uporabi tehnologije, ki je starejšim manj dostopna. Po drugi strani poslušanje glasbe posamezno, predvsem pa v skupini omogoča povezovanje med ljudmi, kar je osnova dobrega razvoja in ohranjanja zdravja vsakega posameznika, tudi starostnikov. Program S skritim leskom se oglaša zakopan spomin nastaja v sodelovanju s strokovnimi sodelavci in z mislijo na učinke poslušanja glasbe na psihofizično počutje, pa tudi v želji snovati skupaj in prispevati k vidnosti že obstoječih raziskav s področja vpliva glasbe na psihofizično počutje. Saj – kot je zapisala dr. Isabelle Peretz s kanadske katedre za raziskave nevrokognitivnih funkcij glasbe: »Glasba zmanjšuje stres in tesnobo. Lajša bolečino in v telesu sprošča molekule užitka. To je znanstveno dokazano. Zakaj bi se torej temu odrekali?« Program soustvarjajo: dr. Maja Derlink (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani), lutkovna oblikovalka in pedagoginja Agata Freyer, Katarina Habe (Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani), glasbena terapevtka Mihaela Kavčič, dr. Helena Korošec (Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani), prof. Uroš Kovačič (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani), dr. mag. Špela Loti Knoll (Inštitut Knoll za glasbeno terapijo in supervizijo), režiser, lutkar, pedagog in violončelist Edi Majaron, dr. Rajko Muršič (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), dr. med. spec. Igor M. Ravnik, študentka socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti Veronika Rogelj in sodelavci Radia Slovenija (Mojca Blažej Cirej, Urban Gruden, Darja Hlavka Godina, Alen Jelen, Tina Ogrin, Gregor Pirš, Saška Rakef in drugi).


08.05.2020

Damjan Damjanovič

Vsebine Programa Ars


07.05.2020

Ljubljana se klanja Sloveniji

Vsebine Programa Ars


07.05.2020

Posledice epidemije

Vsebine Programa Ars


06.05.2020

Erotikon

Vsebine Programa Ars


06.05.2020

Kulturniki

Vsebine Programa Ars


Stran 84 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov