Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kurja polt

11.06.2021

Še do nedelje lahko v Slovenski kinoteki, v Kinodvoru in prek spleta obiščete festival žanrskega filma Kurja polt. V Kinodvoru so z otvoritvijo festivala v torek prav tako začeli letošnjo sezono letnega kina Kinodvorišče v atriju Slovenskih železnic. Tesa Drev Juh.

Še do nedelje lahko v Slovenski kinoteki, v Kinodvoru in prek spleta obiščete festival žanrskega filma Kurja polt

Kurja polt letos ponuja 15 filmov, med njimi 2 dokumentarca, ki se navezujeta na žanrsko kinematografijo in sta med najbolj zanimivimi deli letošnje izdaje festivala: angleški dokumentarec Osmi potnik na odru predstavi amatersko gledališko skupino iz Dorseta, ki je kultno filmsko klasiko Ridleya Scotta priredila za oder in z njo dosegla izjemen uspeh – ter jo uprizorila celo na odrskih deskah prestižnega londonskega West Enda. Film je navdihujoč, ker pokaže, da omejitve zares obstajajo le v glavah ljudi, in da se Osmega potnika, sicer v bolj komični različici, očitno zares da prirediti za oder.

Navdihujoč je tudi drugi dokumentarec, ki je na ogled v okviru Kurje polti. Morgana je filmski portret Morgane Muses, ikone feminističnega pornografskega filma, ki je svojo strast odkrila šele tik pred svojim petdesetim letom, potem ko je dvajset let preživela v nesrečnem zakonu in celo razmišljala o samomoru. Film nežno, ne da bi se bal pokazati ranljivost, postavi v ospredje žensko, ki se bori z manično depresijo, v dobrih obdobjih pa ustvarja opus, ki ji je do zdaj prinesel tudi že vrsto nagrad, predvsem pa je z njim postala ena od glavnih predstavnic pornografije, posvečene ženski erotični domišljiji.

Najbolj pričakovan film letošnje izdaje festivala in zares eden od vrhuncev žanrskega filma zadnjega časa, s katerim so Kurjo polt letos odprli, je Polaščevalka Brandona Cronenberga, sina Davida Cronenberga, ki nadaljuje tradicijo svojega očeta. Gre za delo, ki vizualno izpiljeno pove zares srhljivo in morečo zgodbo o biznisu »polaščevanja« ljudi. Biotehniško podjetje z napredno tehnologijo se polasti človeka, v katerega vdre s pomočjo vsadka in ga nato upravlja po svoje s pomočjo svojih zaposlenih. Naslovni lik filma, »polaščevalko«, odlično upodobi angleška igralka Andrea Riseborough. Do zapleta pride, ko zaradi lastne šibkosti, ki se navezuje na njeno družino, zaide v težave s svojim novim gostiteljem – njuni osebnosti se začneta zlivati –, filmska zgodba pa v svoji razrešitvi izrazi boleče ostro kritiko kapitalizma.

Letošnja Kurja polt sicer nima posebnega fokusa, če izvzamemo manjši poudarek na afriškem žanrskem filmu, kot vedno pa ponuja vrsto žanrskih poslastic. Med izstopajočimi sta še japonska sci-fi komedija o najbolj počasnem potovanju v času Neskončni dve minuti in srhljiva skandinavska pravljica za odrasle Kokodi kokoda, festival pa se bo v nedeljo zaključil z avstralsko klasiko Piknik pri Hanging Rocku Petra Weira.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Kurja polt

11.06.2021

Še do nedelje lahko v Slovenski kinoteki, v Kinodvoru in prek spleta obiščete festival žanrskega filma Kurja polt. V Kinodvoru so z otvoritvijo festivala v torek prav tako začeli letošnjo sezono letnega kina Kinodvorišče v atriju Slovenskih železnic. Tesa Drev Juh.

Še do nedelje lahko v Slovenski kinoteki, v Kinodvoru in prek spleta obiščete festival žanrskega filma Kurja polt

Kurja polt letos ponuja 15 filmov, med njimi 2 dokumentarca, ki se navezujeta na žanrsko kinematografijo in sta med najbolj zanimivimi deli letošnje izdaje festivala: angleški dokumentarec Osmi potnik na odru predstavi amatersko gledališko skupino iz Dorseta, ki je kultno filmsko klasiko Ridleya Scotta priredila za oder in z njo dosegla izjemen uspeh – ter jo uprizorila celo na odrskih deskah prestižnega londonskega West Enda. Film je navdihujoč, ker pokaže, da omejitve zares obstajajo le v glavah ljudi, in da se Osmega potnika, sicer v bolj komični različici, očitno zares da prirediti za oder.

Navdihujoč je tudi drugi dokumentarec, ki je na ogled v okviru Kurje polti. Morgana je filmski portret Morgane Muses, ikone feminističnega pornografskega filma, ki je svojo strast odkrila šele tik pred svojim petdesetim letom, potem ko je dvajset let preživela v nesrečnem zakonu in celo razmišljala o samomoru. Film nežno, ne da bi se bal pokazati ranljivost, postavi v ospredje žensko, ki se bori z manično depresijo, v dobrih obdobjih pa ustvarja opus, ki ji je do zdaj prinesel tudi že vrsto nagrad, predvsem pa je z njim postala ena od glavnih predstavnic pornografije, posvečene ženski erotični domišljiji.

Najbolj pričakovan film letošnje izdaje festivala in zares eden od vrhuncev žanrskega filma zadnjega časa, s katerim so Kurjo polt letos odprli, je Polaščevalka Brandona Cronenberga, sina Davida Cronenberga, ki nadaljuje tradicijo svojega očeta. Gre za delo, ki vizualno izpiljeno pove zares srhljivo in morečo zgodbo o biznisu »polaščevanja« ljudi. Biotehniško podjetje z napredno tehnologijo se polasti človeka, v katerega vdre s pomočjo vsadka in ga nato upravlja po svoje s pomočjo svojih zaposlenih. Naslovni lik filma, »polaščevalko«, odlično upodobi angleška igralka Andrea Riseborough. Do zapleta pride, ko zaradi lastne šibkosti, ki se navezuje na njeno družino, zaide v težave s svojim novim gostiteljem – njuni osebnosti se začneta zlivati –, filmska zgodba pa v svoji razrešitvi izrazi boleče ostro kritiko kapitalizma.

Letošnja Kurja polt sicer nima posebnega fokusa, če izvzamemo manjši poudarek na afriškem žanrskem filmu, kot vedno pa ponuja vrsto žanrskih poslastic. Med izstopajočimi sta še japonska sci-fi komedija o najbolj počasnem potovanju v času Neskončni dve minuti in srhljiva skandinavska pravljica za odrasle Kokodi kokoda, festival pa se bo v nedeljo zaključil z avstralsko klasiko Piknik pri Hanging Rocku Petra Weira.


10.11.2021

V Bruslju podelili nagrado Anji Mugerli

Vsebine Programa Ars


09.11.2021

Rok Predin: Prestopno leto

Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.


04.11.2021

Epska pripoved o junaštvih Slovanov Pod svobodnim soncem prelita v strip

Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.


03.11.2021

Začetek 51. Tedna slovenske drame

Vsebine Programa Ars


29.10.2021

Napoved FKK2

Vsebine Programa Ars


28.10.2021

Koncert Dua Xylocorda s sodobno glasbo

Vsebine Programa Ars


27.10.2021

Zelda

Vsebine Programa Ars


22.10.2021

Janis Varufakis: nisem optimist, sem pa upajoč človek.

Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.


21.10.2021

V objemu zvoka in slike 2020/2021

Vsebine Programa Ars


Stran 38 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov