V nedeljo se je v Gradcu s podelitvijo nagrad sklenil festival avstrijskega filma Diagonala

Eden od zmagovalcev Diagonale, igrani celovečerec Hochwald, je poimenovan po majhni vasici v severnoitalijanski provinci Južna Tirolska. Glavni lik je mladenič Mario, plesalec nemirnega duha, ki želi zapustiti domačo vas in oditi v mesto, na Dunaj ali v Rim, tako kot je to storil njegov prijatelj iz otroštva Lenz, ki je postal igralec. Ko se Lenz za božič vrne domov in sreča Maria, nobeden od njiju ne more ne sebi ne drugim zares izkazati njune medsebojne naklonjenosti.

To je zaplet filma Hochwald, ki ga, kot so zapisali kritiki, odlikuje tudi glasbena oprema ter subverzivno, kvirovsko poigravanje s konvencijami domovinskega, Heimat filma. Celovečerni igrani prvenec režiserke in scenaristke Evi Romen so na Diagonali nagradili še za najboljšo kostumografijo, pod katero se podpisuje Cinzia Cioffi.

Najboljši celovečerni dokumentarec avstrijske produkcije so Zapiski iz podzemlja avtorjev Tizze Covi in Rainerja Frimmla, ki s serijo intimnih pogovorov prikaže »divja leta« dunajskega podzemlja šestdesetih let. Glavna protagonista sta Kurt Girk, priljubljen barski pevec, poimenovan tudi dunajski Sinatra, ter Alois Schmutzer, gangster, ki je z Girkom razvil tesno prijateljstvo. Njuni pričevanji, vse od druge svetovne vojne naprej, izrišeta neobičajno sliko avstrijske prestolnice.

V tej sliki so nasilni obračuni, kvartopirske beznice in hedonistično življenje – pa tudi sistematično obračunavanje oblasti, ki je Schmutzerja brez vsakršnih dokazov obsodila na deset let zapora. Dokumentarec Zapiski iz podzemlja smo letos videli tudi na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma v organizaciji Cankarjevega doma v Ljubljani.