Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljo se je v Gradcu s podelitvijo nagrad sklenil festival avstrijskega filma Diagonala
Eden od zmagovalcev Diagonale, igrani celovečerec Hochwald, je poimenovan po majhni vasici v severnoitalijanski provinci Južna Tirolska. Glavni lik je mladenič Mario, plesalec nemirnega duha, ki želi zapustiti domačo vas in oditi v mesto, na Dunaj ali v Rim, tako kot je to storil njegov prijatelj iz otroštva Lenz, ki je postal igralec. Ko se Lenz za božič vrne domov in sreča Maria, nobeden od njiju ne more ne sebi ne drugim zares izkazati njune medsebojne naklonjenosti.
To je zaplet filma Hochwald, ki ga, kot so zapisali kritiki, odlikuje tudi glasbena oprema ter subverzivno, kvirovsko poigravanje s konvencijami domovinskega, Heimat filma. Celovečerni igrani prvenec režiserke in scenaristke Evi Romen so na Diagonali nagradili še za najboljšo kostumografijo, pod katero se podpisuje Cinzia Cioffi.
Najboljši celovečerni dokumentarec avstrijske produkcije so Zapiski iz podzemlja avtorjev Tizze Covi in Rainerja Frimmla, ki s serijo intimnih pogovorov prikaže »divja leta« dunajskega podzemlja šestdesetih let. Glavna protagonista sta Kurt Girk, priljubljen barski pevec, poimenovan tudi dunajski Sinatra, ter Alois Schmutzer, gangster, ki je z Girkom razvil tesno prijateljstvo. Njuni pričevanji, vse od druge svetovne vojne naprej, izrišeta neobičajno sliko avstrijske prestolnice.
V tej sliki so nasilni obračuni, kvartopirske beznice in hedonistično življenje – pa tudi sistematično obračunavanje oblasti, ki je Schmutzerja brez vsakršnih dokazov obsodila na deset let zapora. Dokumentarec Zapiski iz podzemlja smo letos videli tudi na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma v organizaciji Cankarjevega doma v Ljubljani.
V nedeljo se je v Gradcu s podelitvijo nagrad sklenil festival avstrijskega filma Diagonala
Eden od zmagovalcev Diagonale, igrani celovečerec Hochwald, je poimenovan po majhni vasici v severnoitalijanski provinci Južna Tirolska. Glavni lik je mladenič Mario, plesalec nemirnega duha, ki želi zapustiti domačo vas in oditi v mesto, na Dunaj ali v Rim, tako kot je to storil njegov prijatelj iz otroštva Lenz, ki je postal igralec. Ko se Lenz za božič vrne domov in sreča Maria, nobeden od njiju ne more ne sebi ne drugim zares izkazati njune medsebojne naklonjenosti.
To je zaplet filma Hochwald, ki ga, kot so zapisali kritiki, odlikuje tudi glasbena oprema ter subverzivno, kvirovsko poigravanje s konvencijami domovinskega, Heimat filma. Celovečerni igrani prvenec režiserke in scenaristke Evi Romen so na Diagonali nagradili še za najboljšo kostumografijo, pod katero se podpisuje Cinzia Cioffi.
Najboljši celovečerni dokumentarec avstrijske produkcije so Zapiski iz podzemlja avtorjev Tizze Covi in Rainerja Frimmla, ki s serijo intimnih pogovorov prikaže »divja leta« dunajskega podzemlja šestdesetih let. Glavna protagonista sta Kurt Girk, priljubljen barski pevec, poimenovan tudi dunajski Sinatra, ter Alois Schmutzer, gangster, ki je z Girkom razvil tesno prijateljstvo. Njuni pričevanji, vse od druge svetovne vojne naprej, izrišeta neobičajno sliko avstrijske prestolnice.
V tej sliki so nasilni obračuni, kvartopirske beznice in hedonistično življenje – pa tudi sistematično obračunavanje oblasti, ki je Schmutzerja brez vsakršnih dokazov obsodila na deset let zapora. Dokumentarec Zapiski iz podzemlja smo letos videli tudi na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma v organizaciji Cankarjevega doma v Ljubljani.
Vsebine Programa Ars
Nevidna in vidna povezljivost ter povezanost med sodobnimi tehnologijami in naravnim okoljem, med posameznikom in družbo, se dandanašnji dozdevajo nekaj samoumevnega. Vendar projekti onkraj fizičnega in zgolj vidnega še vedno odpirajo nekatera vprašanja. Na takšna so skušali odgovoriti udeleženci okrogle mize, ki je potekala na spletu znotraj projekta "konS". Njegov namen je vzpostavitev boljših pogojev za vzdrževanje in razvoj sodobne raziskovalne umetnosti v Sloveniji. Spletne okrogle mize z naslovom "Sodelovanje umetnosti v inovacijah za prihodnost" so se udeležili, Marko Hren iz Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dr. Dragica Marinič iz Štajerske gospodarske zbornice, Miha Ciglar iz podjetja Ultrasonic, Darko Šuman iz podjetja Plastika Skaza ter dr. Peter Purg iz Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici. Prispevek je pripravila Aleksandra Saška Gruden. foto: projekt konS
28. novembra 2020 je minilo natanko 50 let odkar je bila ustanovljena založba ZKP Radiotelevizije Slovenija, nekdaj imenovana Založba kaset in plošč, danes Založba kakovostnih programov. Ob tej priložnosti bomo v današnji posebni oddaji, posvečeni tej obletnici, predstavili delovanje založbe in njen pomen za ohranjanje kakovostnih programov na nosilcih zvoka. V studiu gostimo Mojco Menart, muzikologinjo in vodjo založniške dejavnosti založbe ZKP in Žarka Ignjatovića, kitarista, ki je pri tej založbi izdal več plošč. Na telefonski zvezi v oddaji sodelujeta tudi skladateljica Nina Šenk in doktor muzikologije, skladatelj in glasbeni kritik, Gregor Pompe. Vabljeni k poslušanju.
Neveljaven email naslov