Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

24. Pripovedovalski festival

26.06.2021


Letošnji Pripovedovalski festival z naslovom Metamorfoze je svojevrsten eksperiment, ki razbija ustaljen ritem, pravijo organizatorji

Čas, v katerem smo, res zaznamujejo spremembe, prelomnice. Tema 24. Pripovedovalskega festivala je torej aktualna, vendar ni bila izbrana s tem namenom. Izhodiščno delo so bile Metamorfoze, epska pesnitev rimskega pesnika Ovida, in tudi ljudske zgodbe o navideznih naključjih, ki zasukajo tok zgodbe, so navdihnile programsko vodjo Špelo Frlic. A vse to, še preden je korona preplavila svet. In potem je festival lani dvakrat odpadel, enkrat skoraj na dan odprtja.

Letos se bo festival odvil v dveh delih, poletnem in jesenskem, seli se na prosto in v različne kraje po Sloveniji, osrednje dogajanje pa bo v Ljubljani pred Švicarijo v Tivoliju naslednji konec tedna. Začeli so tudi z novo knjižno zbirko v želji, da bi v domači prostor pripeljali teoretična dela s področja pripovedovanja in pravljic ter kakšno posebno še neprevedeno literarno delo.

Prvi letošnji dogodek se je zgodil že prejšnjo nedeljo na Visokem pri Poljanah nad Škofjo Loko. Pred Tavčarjevim dvorcem je Anja Štefan pripovedovala slovenske ljudske pravljice. Sledila je pripovedovalska predstava, v kateri sta ljudske zgodbe med hudiči in angeli, ki stražijo vrata do človekovih želja, obžalovanj in strahov obudila Tamara Avguštin in Janez Škof.

Ljudske zgodbe Hudiči pa z angeli plešejo bo moč poslušati seveda še v Ljubljani, 4. julija tudi na gradu Rajhenburg, že ta torek ob 20-ih pa v atriju Mestne občine Nova Gorica. Tadej Stolić, predsednik KUD Morgan, pojasni, da s pripovedovalskim festivalom sodelujejo že tretjič.

V Ljubljani pa so prav poseben dogodek napovedali že za sam začetek, ki bo v petek 2. julija. Šest pesnic in pesnikov so prosili, da po znanem motivu iz slovenskih ljudskih pravljic napišejo pesem, song. In šest glasbenic in glasbenikov, da jim dajo koncertno obliko. Koncert bodo pospremili še s pesmarico Črn, črn smeh iz njihove nove zbirke Homo Narrans, pojasni Špela Frlic. V soboto sledijo strašljive povedke v narečni govorici Jama, reka gozd – tam pa straši, festival pa bodo končali v nedeljo s tradicionalnim večerom, na katerem bo šest pripovedovalcev vsak zase prineslo zgodbe iz resničnega življenja.

Pripovedovalski festival se je povezal tudi z Radiem Slovenija. V sredo ponoči so pripravili program na Prvem, ki ga lahko najdete v našem arhivu 4D. Osrednja tema je bila kako poslušati.

Pomembni sta torej osredotočenost in občutljivost, ki ju v tem hitrem svetu pogosto zmanjka. Posebno pozornost na Pripovedovalskem festivalu posvetijo tudi načinu komuniciranja. Zloženko, ki jo pripravi vsakič drug ilustrator, je Luka Seme letos zasnoval tako, da si lahko iz nje, če jo razstriže, vsak sestavi svojo mitološko pošast.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

24. Pripovedovalski festival

26.06.2021


Letošnji Pripovedovalski festival z naslovom Metamorfoze je svojevrsten eksperiment, ki razbija ustaljen ritem, pravijo organizatorji

Čas, v katerem smo, res zaznamujejo spremembe, prelomnice. Tema 24. Pripovedovalskega festivala je torej aktualna, vendar ni bila izbrana s tem namenom. Izhodiščno delo so bile Metamorfoze, epska pesnitev rimskega pesnika Ovida, in tudi ljudske zgodbe o navideznih naključjih, ki zasukajo tok zgodbe, so navdihnile programsko vodjo Špelo Frlic. A vse to, še preden je korona preplavila svet. In potem je festival lani dvakrat odpadel, enkrat skoraj na dan odprtja.

Letos se bo festival odvil v dveh delih, poletnem in jesenskem, seli se na prosto in v različne kraje po Sloveniji, osrednje dogajanje pa bo v Ljubljani pred Švicarijo v Tivoliju naslednji konec tedna. Začeli so tudi z novo knjižno zbirko v želji, da bi v domači prostor pripeljali teoretična dela s področja pripovedovanja in pravljic ter kakšno posebno še neprevedeno literarno delo.

Prvi letošnji dogodek se je zgodil že prejšnjo nedeljo na Visokem pri Poljanah nad Škofjo Loko. Pred Tavčarjevim dvorcem je Anja Štefan pripovedovala slovenske ljudske pravljice. Sledila je pripovedovalska predstava, v kateri sta ljudske zgodbe med hudiči in angeli, ki stražijo vrata do človekovih želja, obžalovanj in strahov obudila Tamara Avguštin in Janez Škof.

Ljudske zgodbe Hudiči pa z angeli plešejo bo moč poslušati seveda še v Ljubljani, 4. julija tudi na gradu Rajhenburg, že ta torek ob 20-ih pa v atriju Mestne občine Nova Gorica. Tadej Stolić, predsednik KUD Morgan, pojasni, da s pripovedovalskim festivalom sodelujejo že tretjič.

V Ljubljani pa so prav poseben dogodek napovedali že za sam začetek, ki bo v petek 2. julija. Šest pesnic in pesnikov so prosili, da po znanem motivu iz slovenskih ljudskih pravljic napišejo pesem, song. In šest glasbenic in glasbenikov, da jim dajo koncertno obliko. Koncert bodo pospremili še s pesmarico Črn, črn smeh iz njihove nove zbirke Homo Narrans, pojasni Špela Frlic. V soboto sledijo strašljive povedke v narečni govorici Jama, reka gozd – tam pa straši, festival pa bodo končali v nedeljo s tradicionalnim večerom, na katerem bo šest pripovedovalcev vsak zase prineslo zgodbe iz resničnega življenja.

Pripovedovalski festival se je povezal tudi z Radiem Slovenija. V sredo ponoči so pripravili program na Prvem, ki ga lahko najdete v našem arhivu 4D. Osrednja tema je bila kako poslušati.

Pomembni sta torej osredotočenost in občutljivost, ki ju v tem hitrem svetu pogosto zmanjka. Posebno pozornost na Pripovedovalskem festivalu posvetijo tudi načinu komuniciranja. Zloženko, ki jo pripravi vsakič drug ilustrator, je Luka Seme letos zasnoval tako, da si lahko iz nje, če jo razstriže, vsak sestavi svojo mitološko pošast.


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov