Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Človek iz trpljenja izstopi, ne nujno zdrav, temveč spremenjen.«
Matija Ferlin, hrvaški plesalec in koreograf, ki v produkciji zavoda Emanat tudi v Sloveniji deluje že vrsto let, bo nocoj v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana predstavil svoj novi solo: Sad Sam Matthäus. To je četrta predstava iz cikla Sad Sam in ga tudi zaokrožuje; s temami trpljenja, malih smrti in trajanja, ki vse lahko pomagajo – kot pravi Ferlin – k temu, da človek iz trpljenja izstopi, ne nujno zdrav, temveč spremenjen. Osnovna zgradba predstave je, od tod tudi naslov, oratorij Pasijon po Mateju Johanna Sebastiana Bacha. Petra Tanko.
»Človek iz trpljenja izstopi, ne nujno zdrav, temveč spremenjen.«
Matija Ferlin, hrvaški plesalec in koreograf, ki v produkciji zavoda Emanat tudi v Sloveniji deluje že vrsto let, bo nocoj v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana predstavil svoj novi solo: Sad Sam Matthäus. To je četrta predstava iz cikla Sad Sam in ga tudi zaokrožuje; s temami trpljenja, malih smrti in trajanja, ki vse lahko pomagajo – kot pravi Ferlin – k temu, da človek iz trpljenja izstopi, ne nujno zdrav, temveč spremenjen. Osnovna zgradba predstave je, od tod tudi naslov, oratorij Pasijon po Mateju Johanna Sebastiana Bacha. Petra Tanko.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov