Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Žužki in pajki na filmskem platnu

02.07.2021


V art kino mreži se je zavrtela francoska ekstravagantna komedija Mandibule. V njej ima eno od glavnih vlog velikanska muha.

»Ko se je Gregor Samsa neko jutro prebudil iz nemirnih sanj, je spoznal, da se je v svoji postelji spremenil v pošastno žuželko,« je stavek, ki je pred več kot sto leti razburkal svetovno književnost in jo tako rekoč usodno zaznamoval. Na filmskem platnu žužki, pajki in podobna mrgolazen niso doživeli tako prelomnega zgodovinskega trenutka, je pa njihova filmska minutaža vseeno nadvse impresivna, predvsem pa izredno pestra. Najbolj priljubljena in najpogostejša je seveda vloga negativnih in večinoma mutiranih antagonistov filmskih grozljivk in srhljivk, ki je enega svojih vrhuncev doživela sredi petdesetih let z izjemno uspešno klasiko Them! (One!). Film o gigantskih mutiranih mravljah režiserja Gordona Douglasa, ki je za posebne efekte prejel tudi oskarja, je še danes med najbolje ocenjenimi in gledanimi tovrstnimi filmi.

Zelo priljubljene so tudi tako imenovane metamorfoze, kakršna je doletela Gregorja Samso, le da so filmski junaki, ki jih zaznamujejo piki, ugrizi in podobni tesni stiki z žužki in pajki, navadno nekoliko manj nemočni, kot je bil Kafkov junak. Tu seveda ne moremo brez vseh mogočih različic Spidermana ali – spet iz petdesetih – junakinje filma The Wasp Woman (Osja ženska), ki se je preobrazila ob pomoči osjega matičnega mlečka, verjetno najbolj pa je filmsko zgodovino zaznamoval David Cronenberg s svojo različico filma Muha sredi osemdesetih let. Tudi ta film si je prislužil svojega oskarja za najboljšo masko, med zvezde pa je dobesedno izstrelil Jeffa Goldbluma, ki si je s svojo preobrazbo v velikansko muho prislužil pohvale kritikov in občinstva.

Med lahkotnejše filmske uprizoritve predstavnikov najdrobnejšega živalskega sveta seveda sodijo animirani filmi, čeprav imajo predvsem japonske anime tu povsem svojo tradicijo, a o tem kdaj v prihodnje. Prvi insekt, in sicer komar se je v animiranem filmu pojavil že leta 1910, med najbolj priljubljene pa brez dvoma sodi Ostržkov prijatelj Jiminy Cricket iz Disneyjeve filmske različice.

Mravlje, ose in pajki so precej priljubljeni junaki tudi nekaterih komedij, kakršna je na primer Draga, pomanjšal sem otroke iz leta 1989, a ta njihova vloga je v primerjavi s tistimi v grozljivkah vseeno manjša.

Slovenskega celovečernega filma, kjer bi, kot na primer v filmu Mandibule, katero izmed opaznejših vlog odigrala velikanska prikupna muha, še nimamo, je pa pred leti režiserka Kaya Tokuhisa posnela izredno simpatičen kratki študijski film Osa, tako da vsaj enega predstavnika te zanimive in osupljivo dobro zastopane filmske niše vseeno imamo.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Žužki in pajki na filmskem platnu

02.07.2021


V art kino mreži se je zavrtela francoska ekstravagantna komedija Mandibule. V njej ima eno od glavnih vlog velikanska muha.

»Ko se je Gregor Samsa neko jutro prebudil iz nemirnih sanj, je spoznal, da se je v svoji postelji spremenil v pošastno žuželko,« je stavek, ki je pred več kot sto leti razburkal svetovno književnost in jo tako rekoč usodno zaznamoval. Na filmskem platnu žužki, pajki in podobna mrgolazen niso doživeli tako prelomnega zgodovinskega trenutka, je pa njihova filmska minutaža vseeno nadvse impresivna, predvsem pa izredno pestra. Najbolj priljubljena in najpogostejša je seveda vloga negativnih in večinoma mutiranih antagonistov filmskih grozljivk in srhljivk, ki je enega svojih vrhuncev doživela sredi petdesetih let z izjemno uspešno klasiko Them! (One!). Film o gigantskih mutiranih mravljah režiserja Gordona Douglasa, ki je za posebne efekte prejel tudi oskarja, je še danes med najbolje ocenjenimi in gledanimi tovrstnimi filmi.

Zelo priljubljene so tudi tako imenovane metamorfoze, kakršna je doletela Gregorja Samso, le da so filmski junaki, ki jih zaznamujejo piki, ugrizi in podobni tesni stiki z žužki in pajki, navadno nekoliko manj nemočni, kot je bil Kafkov junak. Tu seveda ne moremo brez vseh mogočih različic Spidermana ali – spet iz petdesetih – junakinje filma The Wasp Woman (Osja ženska), ki se je preobrazila ob pomoči osjega matičnega mlečka, verjetno najbolj pa je filmsko zgodovino zaznamoval David Cronenberg s svojo različico filma Muha sredi osemdesetih let. Tudi ta film si je prislužil svojega oskarja za najboljšo masko, med zvezde pa je dobesedno izstrelil Jeffa Goldbluma, ki si je s svojo preobrazbo v velikansko muho prislužil pohvale kritikov in občinstva.

Med lahkotnejše filmske uprizoritve predstavnikov najdrobnejšega živalskega sveta seveda sodijo animirani filmi, čeprav imajo predvsem japonske anime tu povsem svojo tradicijo, a o tem kdaj v prihodnje. Prvi insekt, in sicer komar se je v animiranem filmu pojavil že leta 1910, med najbolj priljubljene pa brez dvoma sodi Ostržkov prijatelj Jiminy Cricket iz Disneyjeve filmske različice.

Mravlje, ose in pajki so precej priljubljeni junaki tudi nekaterih komedij, kakršna je na primer Draga, pomanjšal sem otroke iz leta 1989, a ta njihova vloga je v primerjavi s tistimi v grozljivkah vseeno manjša.

Slovenskega celovečernega filma, kjer bi, kot na primer v filmu Mandibule, katero izmed opaznejših vlog odigrala velikanska prikupna muha, še nimamo, je pa pred leti režiserka Kaya Tokuhisa posnela izredno simpatičen kratki študijski film Osa, tako da vsaj enega predstavnika te zanimive in osupljivo dobro zastopane filmske niše vseeno imamo.


27.08.2021

Kino Otok v Izoli

Vsebine Programa Ars


27.08.2021

Filmski festival v Karlovih Varih

Vsebine Programa Ars


27.08.2021

Za družbene spremembe s knjigo v roki!

Vsebine Programa Ars


20.08.2021

Kdo se boji kulture?

“Malo poležiš in pojambraš, da ti država časti rento, ti pa lahko bluziš. V bistvu so kar prebrisani tile kulturniki, medtem, ko norci dejansko garajo za minimalca,” je samo ena od izjav o slovenski kulturi, ki jo lahko srečate na družabnih omrežjih ali digitalnih panojih po mestih v okviru kampanje Kulturno-kreativni imperativ, s katero Center za kreativnost, ki deluje pod okriljem Muzeja za arhitekturo v Ljubljani, opozarja na zmotna prepričanja o kulturno-kreativnem sektorju. Blaž Mazi.


20.08.2021

Sequentia: Pesmi in videnja o koncu sveta

Vsebine Programa Ars


Stran 43 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov