Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslušajte neposredni prenos koncerta iz 69. Festivala Ljubljana
Martha Argerich po prvem ljubljanskem nastopu leta 2016 zdaj pri nas postaja že stalna gostja. Če smo jo doslej poslušali zgolj s tujimi orkestri, pa je današnja priložnost posebna prav zato, ker jo bomo slišali igrati z Orkestrom Slovenske filharmonije, ki mu bo dirigiral Charles Dutoit.
Četrtek, 15. 7. 2021
Neposredni prenos: Pianistka Marta Argerich z orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom Charlesa Dutoit
Pianistko Dutoit pozna že iz petdesetih let prejšnjega stoletja, skupaj sta preigrala na stotine koncertov po vsem svetu, bila sta poročena in imela hčer … Dutoit pravi, da jo smatra za eno izmed najbolj prominentnih pianistk vseh časov, njen glasbeni instinkt in občutek za klavirsko zvočnost je dih jemajoč, pravi, da bi njeno igranje prepoznal tudi na starem pianinu. Četudi bo letos stara 80 let, Dutoit trdi, da klavir še vedno igra kot najstnica. In to pravi za oba – sta v dobri formi, kljub svojim ne več tako rosnim letom.
Argerich bo igrala sloviti tretji klavirski koncert Prokofjeva, dirigent pa bo s Filharmoniki poustvaril še Ognjemet ter Pomladno obredje Igorja Stravinskega – sploh za glasbo slednjega Dutoit slovi kot specialist. Glede na vse navedeno in štiri odigrane koncerte se nam torej bržkone obeta glasbe poln večer z uigranim orkestrom, ki bo po dolgem času stopil na oder Gallusove dvorane v polni zasedbi. Nekaj vstopnic je še na voljo, večer pa bo prek radijskih valov od 21h prenašal tudi naš tretji program.
Poslušajte neposredni prenos koncerta iz 69. Festivala Ljubljana
Martha Argerich po prvem ljubljanskem nastopu leta 2016 zdaj pri nas postaja že stalna gostja. Če smo jo doslej poslušali zgolj s tujimi orkestri, pa je današnja priložnost posebna prav zato, ker jo bomo slišali igrati z Orkestrom Slovenske filharmonije, ki mu bo dirigiral Charles Dutoit.
Četrtek, 15. 7. 2021
Neposredni prenos: Pianistka Marta Argerich z orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom Charlesa Dutoit
Pianistko Dutoit pozna že iz petdesetih let prejšnjega stoletja, skupaj sta preigrala na stotine koncertov po vsem svetu, bila sta poročena in imela hčer … Dutoit pravi, da jo smatra za eno izmed najbolj prominentnih pianistk vseh časov, njen glasbeni instinkt in občutek za klavirsko zvočnost je dih jemajoč, pravi, da bi njeno igranje prepoznal tudi na starem pianinu. Četudi bo letos stara 80 let, Dutoit trdi, da klavir še vedno igra kot najstnica. In to pravi za oba – sta v dobri formi, kljub svojim ne več tako rosnim letom.
Argerich bo igrala sloviti tretji klavirski koncert Prokofjeva, dirigent pa bo s Filharmoniki poustvaril še Ognjemet ter Pomladno obredje Igorja Stravinskega – sploh za glasbo slednjega Dutoit slovi kot specialist. Glede na vse navedeno in štiri odigrane koncerte se nam torej bržkone obeta glasbe poln večer z uigranim orkestrom, ki bo po dolgem času stopil na oder Gallusove dvorane v polni zasedbi. Nekaj vstopnic je še na voljo, večer pa bo prek radijskih valov od 21h prenašal tudi naš tretji program.
Vsebine Programa Ars
Z res dolgimi stripi, ki v besedi in sliki poučno in hudomušno upodobijo našo preteklost, rad postreže eden glavnih slovenskih striparjev Zoran Smiljanić. S sinom, zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem sta ob letošnji 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu pripravila 110 strani dolg zgodovinsko tematski strip Črni plamen. V njem podobo Trsta spremljamo vse od odprtja Narodnega doma leta 1904, ki je postal osrednji družabni in kulturni center tržaških Slovanov, torej ne le Slovencev. Napetost, ki se je tudi z izgredi kazala že leta prej, se stopnjuje do dogodka, ki mu pravijo tudi ognjeni krst fašizma. Ob 19.30 so v Narodni dom prinesli petrolej in bencin ter ju začeli polivati po kavarni in restavraciji, je opis ob podobah razbitih stekel, plamenov in dima. Zoran in Ivan Smiljanić sta zgodbo o požigu umestila v širši zgodovinski in družbeni okvir. Strip Črni plamen je točno ob stoti obletnici požiga 13. julija letos izšel v knjižni obliki v sozaložništvu Založbe ZRC in Primorskega dnevnika iz Trsta. V tem in v tedniku Mladina pa izhaja v nadaljevanjih.
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je v Salzburgu prejel državno nagrado za evropsko književnost, ki jo Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemščini. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature navedla, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. Glede zablod v obdobju koronavirusa pa je Jančar povedal, da je precej optimističen. Med najbolje sprejetimi Jančarjevimi knjigami v nemškem govornem prostoru je sicer njegov zadnji prevedeni roman In ljubezen tudi. Prav ta naj bi tudi po njegovem mnenju največ prispeval k nagradi, ki se podeljuje za celoten opus. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira pogled tudi v del avstrijske zgodovine. Ker se Jančar v svojih knjigah ozira na večje zgodovinske mejnike, v romanu Galjot tudi na kugo v 17. stoletju, ga številni v tem času sprašujejo, kako gleda na obdobje koronavirusa. Jančar je optimist, saj se bomo po njegovem tega časa spominjali po tem, kako solidarni smo bili. Glede Evropske unije pa ne verjame, da bi se jo dalo zrušiti z zapiranjem mej in drugimi dejavniki v obdobju virusa.
Beseda kultura je na ministrstvu za kulturo napisana narobe, pravijo protestniki. Kulturi daje premajhno težo, zato so ji dodali tri klicaje. Z njimi napovedujejo tudi stopnjevanje protestov jeseni, vendar ne v smislu povečevanja nasilja, ampak pritiska civilne družbe. Sprožilec 6. protestne akcije, ki so jo pri Aktivu delavk in delavcev v kulturi poimenovali Mali poletni rebalans za ministra – Korektura, pa je bil intervju ministra za kulturo Vaska Simonitija za tednik Demokracija.
Neveljaven email naslov