Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstave v avditoriju gledališča in v Mestnem parku ter projekcija animiranih filmov v sodelovanju s poljskim mednarodnim festivalom Animocije
32. mednarodni Poletni lutkovni pristan v Mariboru, ki ga pripravlja Lutkovno gledališče Maribor, prinaša ta konec tedna tri predstave – jutri ob 10-ih v avditoriju gledališča Tisoč in eno pravljico, v nedeljo ob isti uri na istem prizorišču predstavo Kakec – Kakčeve dogodivščine, v nedeljo ob 18-ih na Art kampu v Mestnem parku predstavo o Frideriku, grajski podgani, pred tem pa ob 17-ih v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča v sodelovanju s poljskim mednarodnim festivalom Animocije še projekcijo animiranih filmov. Vsak stik najmlajšega občinstva s filmom ali gledališčem lahko pomeni človekovo povezanost z umetnostjo v odrasli dobi, srečevanje z različnimi liki in zgodbami pa gradi njegov vrednostni sistem in sooblikuje družbo.
Na videz nedolžno gledališče za najmlajše lahko vpliva na prihodnost sveta, saj med drugim razbija stereotipe, kot na primer v predstavi Lačni niso le volkovi Eve Sotriffer iz Italije oziroma Južne Tirolske. Volk v tej predstavi je bil sicer lačen, a ni požrl ne kokoške ne goske, temveč je z užitkom posrebal zelenjavno juho, ki sta mu jo ti dve pomagali skuhati, in jima je za nameček prijazno pomagal zgladiti njun medsebojni spor.
Ustvarjalci gledališča za najmlajše so inovativni tako pri uporabi tehnologije kot pri vključevanju drugih umetniških zvrsti in zajemajo pomembne teme, pravi direktorica Lutkovnega gledališča Maribor Katarina Klančnik Kocutar. Zelo pomembno je tudi, da doživijo otroci predstavo v skupini, v živo, pa pojasni ustvarjalka Eva Sotriffer.
Predstave v avditoriju gledališča in v Mestnem parku ter projekcija animiranih filmov v sodelovanju s poljskim mednarodnim festivalom Animocije
32. mednarodni Poletni lutkovni pristan v Mariboru, ki ga pripravlja Lutkovno gledališče Maribor, prinaša ta konec tedna tri predstave – jutri ob 10-ih v avditoriju gledališča Tisoč in eno pravljico, v nedeljo ob isti uri na istem prizorišču predstavo Kakec – Kakčeve dogodivščine, v nedeljo ob 18-ih na Art kampu v Mestnem parku predstavo o Frideriku, grajski podgani, pred tem pa ob 17-ih v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča v sodelovanju s poljskim mednarodnim festivalom Animocije še projekcijo animiranih filmov. Vsak stik najmlajšega občinstva s filmom ali gledališčem lahko pomeni človekovo povezanost z umetnostjo v odrasli dobi, srečevanje z različnimi liki in zgodbami pa gradi njegov vrednostni sistem in sooblikuje družbo.
Na videz nedolžno gledališče za najmlajše lahko vpliva na prihodnost sveta, saj med drugim razbija stereotipe, kot na primer v predstavi Lačni niso le volkovi Eve Sotriffer iz Italije oziroma Južne Tirolske. Volk v tej predstavi je bil sicer lačen, a ni požrl ne kokoške ne goske, temveč je z užitkom posrebal zelenjavno juho, ki sta mu jo ti dve pomagali skuhati, in jima je za nameček prijazno pomagal zgladiti njun medsebojni spor.
Ustvarjalci gledališča za najmlajše so inovativni tako pri uporabi tehnologije kot pri vključevanju drugih umetniških zvrsti in zajemajo pomembne teme, pravi direktorica Lutkovnega gledališča Maribor Katarina Klančnik Kocutar. Zelo pomembno je tudi, da doživijo otroci predstavo v skupini, v živo, pa pojasni ustvarjalka Eva Sotriffer.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov