Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Borisu Pahorju se poklanjajo številni, a prav posebna darila so zanj tista v obliki črk na papirju

26.08.2021


108. rojstni dan velikega književnika, akademika in pričevalca o fašističnem nasilju nad Slovenci

Že v torek so v prostorih tržaškega Narodnega doma predstavili zbornik Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja, v katerem tako italijanski kot slovenski pisci razgrnejo različne poglede na njegovo delo. Včeraj pa so v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani Pahorju posvetili še predstavitev nove monografije Ogenj, ki je zajel Evropo o zgodovini osrednje slovenske ustanove v Trstu – Narodnega doma in njegovem požigu, ki so ga fašisti izvedli 13. julija 1920. Zadnji še živeči pričevalec tega je prav Boris Pahor.

Boris Pahor je pomemben član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, njegova književnost je mednarodno poznana in priznana. Med številnimi deli omenimo avtobiografsko Nekropolo iz leta 1967, ki se je v svetu uveljavila kot eno najbolje napisanih pričevanj o taboriščnem življenju. Zanjo je prejel prestižno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji. Posebno spoštovanje Pahor uživa v Franciji. Leta 2007 so mu podelili visoko državno odlikovanje – naziv vitez legije časti. S tem so mu čast izkazali za prispevek k francoskemu jeziku, v katerem je med drugim pisal. Boris Pahor s ponosom poudari, da je Tržačan in s tem Slovenec v domačem mestu. Tako kot je že v Nekropoli izrazil kritiko odnosu Slovencev do taboriščnikov, je pogosto kritičen tudi do osrednjeslovenskega pogleda na Trst. Njegovo delo ima pomembno vlogo za slovenstvo, pove dr. Milček Komelj.

Knjigo o tržaškem Narodnem domu, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, sta napisala zgodovinarja znanstveni svetnik na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper doktor Borut Klabjan, in profesor na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru doktor Gorazd Bajc. Naslov Ogenj, ki je zajel Evropo  nakazuje, da požig Narodnega doma ni bil osamljen dogodek in da monografija opiše širšo sliko. Že Boris Pahor je poudaril, da so dogodki v Trstu vplivali na Evropsko zgodovino. Dr. Bajc pravi, da ''ta knjiga ni politično korektna, temveč je zgodovinsko korektna.''

V čast književniku, ki danes praznuje 108. rojstni dan, je izšla torej tudi knjiga Boris Pahor. Scrittore senza frontiere. Saggi, interviste e testimonianze (Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja) v sozaložništvu Mladike in La libreria del Ponte Rosso. Zbornik je napisan v italijanščini in vsebuje prispevke številnih Pahorjevih sodobnikov, tako italijanskih kot slovenskih, kar pomembno prispeva k raznolikosti interpretacij njegovega opusa.

Za konec lahko le še dodamo: vse najboljše, spoštovani Boris Pahor. Vsa literatura, tako vaša, kot tista, ki ste jo navdihnili, naj daje nam in svetu snov za vedno nove premisleke o zgodovini in prihodnosti, ki raste na izkušnjah.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Borisu Pahorju se poklanjajo številni, a prav posebna darila so zanj tista v obliki črk na papirju

26.08.2021


108. rojstni dan velikega književnika, akademika in pričevalca o fašističnem nasilju nad Slovenci

Že v torek so v prostorih tržaškega Narodnega doma predstavili zbornik Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja, v katerem tako italijanski kot slovenski pisci razgrnejo različne poglede na njegovo delo. Včeraj pa so v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani Pahorju posvetili še predstavitev nove monografije Ogenj, ki je zajel Evropo o zgodovini osrednje slovenske ustanove v Trstu – Narodnega doma in njegovem požigu, ki so ga fašisti izvedli 13. julija 1920. Zadnji še živeči pričevalec tega je prav Boris Pahor.

Boris Pahor je pomemben član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, njegova književnost je mednarodno poznana in priznana. Med številnimi deli omenimo avtobiografsko Nekropolo iz leta 1967, ki se je v svetu uveljavila kot eno najbolje napisanih pričevanj o taboriščnem življenju. Zanjo je prejel prestižno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji. Posebno spoštovanje Pahor uživa v Franciji. Leta 2007 so mu podelili visoko državno odlikovanje – naziv vitez legije časti. S tem so mu čast izkazali za prispevek k francoskemu jeziku, v katerem je med drugim pisal. Boris Pahor s ponosom poudari, da je Tržačan in s tem Slovenec v domačem mestu. Tako kot je že v Nekropoli izrazil kritiko odnosu Slovencev do taboriščnikov, je pogosto kritičen tudi do osrednjeslovenskega pogleda na Trst. Njegovo delo ima pomembno vlogo za slovenstvo, pove dr. Milček Komelj.

Knjigo o tržaškem Narodnem domu, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, sta napisala zgodovinarja znanstveni svetnik na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper doktor Borut Klabjan, in profesor na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru doktor Gorazd Bajc. Naslov Ogenj, ki je zajel Evropo  nakazuje, da požig Narodnega doma ni bil osamljen dogodek in da monografija opiše širšo sliko. Že Boris Pahor je poudaril, da so dogodki v Trstu vplivali na Evropsko zgodovino. Dr. Bajc pravi, da ''ta knjiga ni politično korektna, temveč je zgodovinsko korektna.''

V čast književniku, ki danes praznuje 108. rojstni dan, je izšla torej tudi knjiga Boris Pahor. Scrittore senza frontiere. Saggi, interviste e testimonianze (Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja) v sozaložništvu Mladike in La libreria del Ponte Rosso. Zbornik je napisan v italijanščini in vsebuje prispevke številnih Pahorjevih sodobnikov, tako italijanskih kot slovenskih, kar pomembno prispeva k raznolikosti interpretacij njegovega opusa.

Za konec lahko le še dodamo: vse najboljše, spoštovani Boris Pahor. Vsa literatura, tako vaša, kot tista, ki ste jo navdihnili, naj daje nam in svetu snov za vedno nove premisleke o zgodovini in prihodnosti, ki raste na izkušnjah.


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov