Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dosežke ustvarjalcev Uredništva igranega programa prepoznale tudi komisije festivala Prix Europa v Potsdamu
Danes je festival Prix Evropa objavil seznam nominirancev za najboljše oddaje različnih žanrov, izrazito uspelih dosežkov radijskih in televizijskih postaj nastalih v preteklem letu na našem kontinentu. Tokrat je s svojimi oddajami sodelovalo 209 programov, kar pomeni, da je prišlo na sedež Prix Evropa v Potsdamu izjemno število posnetkov. Med njimi sta bila tudi oddaji Uredništva igranega programa v okviru programa Ars radia Slovenija in sicer radijska igra Medeja … bom postala in radiofonska dokumentarna igra Glas šakala. Obe sta bili nominirani za nagrado Prix Evropa, prva v kategoriji umetniškega programa, druga v kategoriji dokumentarnega programa.
Medeja… bom postala je radijska igra, nastala po besedilu Sénekove drame v prevodu Jere Ivanc. Avtorica koncepta in režiserka je bila Špela Kravogel, za radijsko priredbo je poskrbela Saška Rakef. Glavno vlogo Medeje odigra Nataša Barbara Gračner, ob njej sta še Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Avtor glasbe je Boštjan Gombač, glasbeno dramaturgijo je prispevala Darja Hlavka Godina, lektorica je bila Tatjana Stanič. Dramo so posneli tonski mojstri Sonja Strenar, Matjaž Miklič in Tristan Peloz ob asistenci Nejca Zupančiča.
Radiofonska dokumentarna igra Glas šakala avtoric Pie Brezavšček, Tine Kozin, Barbare Krajnc Avdić, Saške Rakef, Petre Veber in Bojane Šaljić Podešva je performativna kompozicija za posameznico, prostor in zvok. Zvočno jo je oblikoval Matjaž Miklič, brala sta Aleksander Golja in Ivan Lotrič, poezijo interpretirajo: Vesna Jevnikar, Blaž Šef in Nataša Živković.
Nominacija obeh radijskih oddaj za nagrado Prix Evropa je seveda izjemen dosežek, zato vse čestitke ustvarjalcem obeh radijskih iger!
Dosežke ustvarjalcev Uredništva igranega programa prepoznale tudi komisije festivala Prix Europa v Potsdamu
Danes je festival Prix Evropa objavil seznam nominirancev za najboljše oddaje različnih žanrov, izrazito uspelih dosežkov radijskih in televizijskih postaj nastalih v preteklem letu na našem kontinentu. Tokrat je s svojimi oddajami sodelovalo 209 programov, kar pomeni, da je prišlo na sedež Prix Evropa v Potsdamu izjemno število posnetkov. Med njimi sta bila tudi oddaji Uredništva igranega programa v okviru programa Ars radia Slovenija in sicer radijska igra Medeja … bom postala in radiofonska dokumentarna igra Glas šakala. Obe sta bili nominirani za nagrado Prix Evropa, prva v kategoriji umetniškega programa, druga v kategoriji dokumentarnega programa.
Medeja… bom postala je radijska igra, nastala po besedilu Sénekove drame v prevodu Jere Ivanc. Avtorica koncepta in režiserka je bila Špela Kravogel, za radijsko priredbo je poskrbela Saška Rakef. Glavno vlogo Medeje odigra Nataša Barbara Gračner, ob njej sta še Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Avtor glasbe je Boštjan Gombač, glasbeno dramaturgijo je prispevala Darja Hlavka Godina, lektorica je bila Tatjana Stanič. Dramo so posneli tonski mojstri Sonja Strenar, Matjaž Miklič in Tristan Peloz ob asistenci Nejca Zupančiča.
Radiofonska dokumentarna igra Glas šakala avtoric Pie Brezavšček, Tine Kozin, Barbare Krajnc Avdić, Saške Rakef, Petre Veber in Bojane Šaljić Podešva je performativna kompozicija za posameznico, prostor in zvok. Zvočno jo je oblikoval Matjaž Miklič, brala sta Aleksander Golja in Ivan Lotrič, poezijo interpretirajo: Vesna Jevnikar, Blaž Šef in Nataša Živković.
Nominacija obeh radijskih oddaj za nagrado Prix Evropa je seveda izjemen dosežek, zato vse čestitke ustvarjalcem obeh radijskih iger!
Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.
V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.
Vsebine Programa Ars
"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.
Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi
Vsebine Programa Ars
Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.
Neveljaven email naslov