Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Iskra Delta odpira svoja vrata v mnoštvo različnih prihodnosti

10.09.2021

34. grafični bienale Ljubljana z naslovom Iskra Delta spomini na propadlo slovensko računalniško podjetje, a je to zgolj sprožilec za razmislek o preteklosti in prihodnosti.

34. grafični bienale Ljubljana z naslovom Iskra Delta spomini na propadlo slovensko računalniško podjetje, a je to zgolj sprožilec za razmislek o preteklosti in prihodnosti

Iskra Delta je bila slovensko računalniško podjetje, ki je pred razpadom Jugoslavije obetalo, da bo igralo vidno vlogo na svetovnem trgu. To se ni uresničilo, zgodba o njenem padcu pa je zavita v skrivnost. Kako razumeti ime tega podjetja v naslovu 34. grafičnega bienala Ljubljana, ki se je odprl v petek? Zelo posredno, pravi Tjaša Pogačar, kuratorka letošnje edicije – kot spodbudo za razmislek o preteklosti in o možnosti drugačne prihodnosti. Zakaj nezadovoljstvo s sedanjostjo sproža nostalgijo do preteklosti je eno od vprašanj bienala, ki Iskro Delta razume kot sprožilec iz preteklosti, ki omogoča zamisliti si drugačno prihodnost.

Ljubljanski grafični bienale, ki z nastankom leta 1955 velja za enega najstarejših na svetu, se že dolgo ne omejuje več le na grafiko. A kljub temu pogosto posredno razmišlja o vlogi grafike ob njenem nastanku in sodobnih vzporednicah njenega tedanjega pomena. To v neki luči velja tudi za letošnjo edicijo – če grafiko večinoma razumemo kot medij, ki ga lahko reproduciramo, je računalniška tehnologija, na katero se naslanja tokratni bienale, s tem povezano širjenje idej seveda še pospešila. Tjašo Pogačar pri tem zanima tudi nova perspektiva računalniške tehnologije, ki bolj kot vprašanja reprodukcije odpira temo simulacije. Bienale je zasnovala v sodelovanju s projektno skupino in skupaj so razmišljali tudi o gibanju neuvrščenih, s kontekstom katerega se povezuje zgodovina bienala.

Bienale se torej ne ukvarja s samim podjetjem Iskra Delta, temveč je to le sprožilec za razmislek o preteklosti in nezadovoljstvu s sedanjostjo, ki spodbuja nostalgijo. Ta nostalgični sentiment uporabijo  – pokažejo nanj, nato pa ga skušajo preseči, je še dodala Tjaša Pogačar. Kako pa te ideje tematizirajo razstavljena dela oziroma kaj jim je skupno?

Med umetniškimi deli, ki so na ogled, je sicer veliko novih in pa naročenih prav za to priložnost. Bienale sicer zaznamuje tudi močan regionalni in generacijski poudarek, saj prinaša projekte mlajših umetnikov in skupin. Pomemben del bienala pa je tudi glasbeni program, razvit v sodelovanju s kolektivom Nimaš izbire izbire in ki podobno kot v videoigrah ali filmih gradi svet Iskre Delta - tega tako do 21. novembra ne bomo le gledali, temveč tudi slišali. Organizator bienala je Mednarodni grafični Likovni center, razstave pa zavzemajo več ljubljanskih prizorišč.

Sestavni del Iskre Delte je tudi sodelovanje z različnimi platformami in kolektivi ter konferenčni in pogovorni program, ki ga je zasnoval Muanis Sinanović, že tradicionalno pa prirejajo tudi samostojno razstavo prejemnika velike nagrade prejšnje izdaje – Hamja Ashan se v galeriji ZVKDS predstavlja z razstavo I don't belong here – ne spadam sem, ki prikazuje zgodovino imaginarne države sramežljivih, introvertiranih in avtističnih ljudi in njeno aktivistično gibanje proti prevladi ekstrovertirancev.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Iskra Delta odpira svoja vrata v mnoštvo različnih prihodnosti

10.09.2021

34. grafični bienale Ljubljana z naslovom Iskra Delta spomini na propadlo slovensko računalniško podjetje, a je to zgolj sprožilec za razmislek o preteklosti in prihodnosti.

34. grafični bienale Ljubljana z naslovom Iskra Delta spomini na propadlo slovensko računalniško podjetje, a je to zgolj sprožilec za razmislek o preteklosti in prihodnosti

Iskra Delta je bila slovensko računalniško podjetje, ki je pred razpadom Jugoslavije obetalo, da bo igralo vidno vlogo na svetovnem trgu. To se ni uresničilo, zgodba o njenem padcu pa je zavita v skrivnost. Kako razumeti ime tega podjetja v naslovu 34. grafičnega bienala Ljubljana, ki se je odprl v petek? Zelo posredno, pravi Tjaša Pogačar, kuratorka letošnje edicije – kot spodbudo za razmislek o preteklosti in o možnosti drugačne prihodnosti. Zakaj nezadovoljstvo s sedanjostjo sproža nostalgijo do preteklosti je eno od vprašanj bienala, ki Iskro Delta razume kot sprožilec iz preteklosti, ki omogoča zamisliti si drugačno prihodnost.

Ljubljanski grafični bienale, ki z nastankom leta 1955 velja za enega najstarejših na svetu, se že dolgo ne omejuje več le na grafiko. A kljub temu pogosto posredno razmišlja o vlogi grafike ob njenem nastanku in sodobnih vzporednicah njenega tedanjega pomena. To v neki luči velja tudi za letošnjo edicijo – če grafiko večinoma razumemo kot medij, ki ga lahko reproduciramo, je računalniška tehnologija, na katero se naslanja tokratni bienale, s tem povezano širjenje idej seveda še pospešila. Tjašo Pogačar pri tem zanima tudi nova perspektiva računalniške tehnologije, ki bolj kot vprašanja reprodukcije odpira temo simulacije. Bienale je zasnovala v sodelovanju s projektno skupino in skupaj so razmišljali tudi o gibanju neuvrščenih, s kontekstom katerega se povezuje zgodovina bienala.

Bienale se torej ne ukvarja s samim podjetjem Iskra Delta, temveč je to le sprožilec za razmislek o preteklosti in nezadovoljstvu s sedanjostjo, ki spodbuja nostalgijo. Ta nostalgični sentiment uporabijo  – pokažejo nanj, nato pa ga skušajo preseči, je še dodala Tjaša Pogačar. Kako pa te ideje tematizirajo razstavljena dela oziroma kaj jim je skupno?

Med umetniškimi deli, ki so na ogled, je sicer veliko novih in pa naročenih prav za to priložnost. Bienale sicer zaznamuje tudi močan regionalni in generacijski poudarek, saj prinaša projekte mlajših umetnikov in skupin. Pomemben del bienala pa je tudi glasbeni program, razvit v sodelovanju s kolektivom Nimaš izbire izbire in ki podobno kot v videoigrah ali filmih gradi svet Iskre Delta - tega tako do 21. novembra ne bomo le gledali, temveč tudi slišali. Organizator bienala je Mednarodni grafični Likovni center, razstave pa zavzemajo več ljubljanskih prizorišč.

Sestavni del Iskre Delte je tudi sodelovanje z različnimi platformami in kolektivi ter konferenčni in pogovorni program, ki ga je zasnoval Muanis Sinanović, že tradicionalno pa prirejajo tudi samostojno razstavo prejemnika velike nagrade prejšnje izdaje – Hamja Ashan se v galeriji ZVKDS predstavlja z razstavo I don't belong here – ne spadam sem, ki prikazuje zgodovino imaginarne države sramežljivih, introvertiranih in avtističnih ljudi in njeno aktivistično gibanje proti prevladi ekstrovertirancev.


17.09.2018

Janez Matičič: Toccata (iz Suite št. 1)

Vsebine Programa Ars


17.09.2018

Janez Matičič: Gavotte (iz Suite št. 1)

Vsebine Programa Ars


17.09.2018

Janez Matičič: Canon (iz Suite št. 1)

Vsebine Programa Ars


24.08.2018

O manjšinah v živo iz stare Ljubljane

Tema tokratne oddaje so različne manjšine, v njej pa sodelujejo pisateljica in poslanka Nataša Sukič, predsednik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije Jožek Horvat Muc ter kulturni antropolog in sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Milan Obid. V pogovoru z Markom Goljo nam vsaj nekoliko približujejo manjšinsko izkušnjo, stvarnost in morda tudi prihodnost.


23.08.2018

Koncert: skupina Šukar

Vsebine Programa Ars


18.08.2018

Ars - spot 3

Vsebine Programa Ars


18.08.2018

Ars - spot 4

LOJTRAK K K K K K....


18.08.2018

Ars - spot 2

Vsebine Programa Ars


18.08.2018

Ars - spot 1

Vsebine Programa Ars


06.08.2018

Od Vinjet do Podob iz sanj – proza Ivana Cankarja – 4. oddaja

V ciklu oddaj, ki jih z imenom Od Vinjet do Podob iz sanj poleti predvajamo v terminu ponedeljkove ponovitve Kulturne panorame, boste zdaj lahko prisluhnili zadnji izmed štirih oddaj, ki jih je leta 1976 pripravil akademik dr. Janko Kos ter v njih predstavil in razčlenil prozo Ivana Cankarja. Tokrat bomo poslušali zgodbo o grbcu iz romana Novo življenje, črtico Na Golgato iz knjige Mimo življenja, črtico Sova iz zbirke Moja njiva ter odlomek iz uvoda v Podobe iz sanj, interpretirali jih bodo dramski igralci Boris Kralj, Boris Juh in Jerca Mrzel. Oddajo je z glasbo opremil Peter Čare, režiral pa Aleš Jan.


30.07.2018

Od Vinjet do Podob iz sanj – proza Ivana Cankarja – 3. oddaja

V terminu ponedeljkovih ponovitev oddaje Kulturna panorama to poletje ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja ponavljamo nekaj literarnih oddaj, v katerih predstavljamo in razčlenjujemo njegovo prozo. Dali smo jim skupen naslov Od Vinjet do Podob iz sanj. Sklenjeni cikel štirih oddaj je leta 1976 pripravil akademik dr. Janko Kos in tokrat bo na vrsti ponovitev tretje. Svoje razmišljanje je oprl na odlomke iz Cankarjevih del Nina, Martin Kačur, Milan in Milena ter črtic Noč in Večerna molitev iz zbirke Moja njiva. Interpretirali so jih dramski igralci Boris Kralj, Boris Juh, Jerca Mrzel in Rudi Kosmač. Oddajo je z glasbo opremil Peter Čare, režiral pa Aleš Jan.


23.07.2018

Od Vinjet do Podob iz sanj – proza Ivana Cankarja - 2. oddaja

V terminu ponedeljkovih ponovitev oddaje Kulturna panorama to poletje ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja ponavljamo nekaj literarnih oddaj, v katerih predstavljamo in razčlenjujemo njegovo prozo. Oddajam smo dali skupen naslov Od Vinjet do Podob iz sanj. Zaključen cikel štirih oddaj je leta 1976 pripravil akademik Janko Kos in tokrat bomo ponovili drugo, v kateri je povezal odlomke iz Cankarjevih del: Hiše Marije pomočnice, Gospe Judit, Kurenta ter črtico Tičnica iz zbirke Moja njiva. Interpretirali so jih dramski igralci Boris Kralj, Jerca Mrzel, Boris Juh in Rudi Kosmač. Oddajo je z glasbo opremil Peter Čare, režiral pa Aleš Jan.


16.07.2018

Ivan Cankar: Od vinjet do Podob iz sanj (1)

V terminu ponedeljkovih ponovitev oddaje Kulturna panorama bomo to poletje ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja ponovili nekaj literarnih oddaj, v katerih predstavljamo in razčlenjujemo njegovo prozo. Oddajam smo dali skupen naslov Od Vinjet do Podob iz sanj. Zaključen cikel štirih oddaj je leta 1976 pripravil akademik Janko Kos in v prvo je vključil odlomke iz romana Na klancu, epiloga k zbirki črtic in novel Vinjete, odlomek iz pisma Zofki Kveder, črtico Med zvezdami iz zbirke Podobe iz sanj in odlomek zadnjega poglavja povesti Hlapec Jernej in njegova pravica. Literarna besedila so interpretirali dramski igralci Boris Kralj, Rudi Kosmač, Boris Juh in Jerca Mrzel, režiral je Aleš Jan.


Stran 97 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov