Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prejemnica muzealske Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo je galerijska kustosinja mag. Milena Koren Božiček

17.09.2021


Slovensko muzejsko društvo v Velenju za muzealske dosežke v letu 2020 podelilo Valvasorjeva odličja

Letošnjo bolj slavnostno podelitev - saj gre tokrat za 50-o obletnico prve - so morali zaradi znanih ukrepov z maja prestaviti na september. Edina letošnja kandidatka za Valvasorjevo nagrado za življensko delo je bila tokrat tudi prejemnica tega najvišjega muzealskega odličja, kustosinja v Galeriji Velenje mag. Milena Koren Božiček, za dolgoletno strokovno delo na področju ohranjanja kulturne dediščine in prispevka h galerijski ponudbi in k razvoju te galerije.  Kot umetnostna zgodovinarka je v začetku 80-ih let vzporedno poučevala na tamkajšni šoli in v Knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik vzpostavila galerijski kotiček, iz katerega se je skozi desetletja razvila Galerija Velenje v okviru Festivala Velenje. Ob prejemu nagrade je opozorila na to, da je muzealsko delo skupinsko. Z razstavami in študijami je obudila na pol pozabljene slikarke Miro Pregelj, Eldo Piščanec in Majdo Kurnik, ki je lani v Velenju dobila stalno razstavo. Preučila in predstavila je tudi dva umetnika iz Velenja, Alojza Zavolovška in Cirila Cesarja, skupaj z Narodno galerijo pa pripravila retrospektivno razstavo kiparja Ivana Napotnika, ki so jo leta 2008 predstavili tudi v Akademie der bildenden Künste na Dunaju.

Komisija društva je letos podelila 8 častnih Valvasorjevih priznanj za prispevek pri ohranjanju dediščine nekaj društvom in posameznikom za donacije. Podelili pa so kar 3 Valvasorjeve nagrade za enkratne dosežke. Za lansko razstavo »100 let novomeške pomladi« v Novem mestu jo je prejela avtorska skupina, ki je na dveh lokacijah Dolenjskega muzeja s konceptualno in domišljeno razstavo obudila spomin na mlade umetnike, ki so postavili izhodišče ekspresionizma in avantgarde pri nas. Muzealsko nagrado za dosežek je prejela avtorska skupina sedmih dediščinarjev Narodnega muzeja Slovenije za stalno razstavo »Zgodbe s stičišča svetov«. Gre za muzejsko pripoved o življenju ljudi na ozemlju današnje države od starejše kamene dobe pa do konca srednjega veka. Nastajala je od leta 2014 pa do lani, ko so jo sklenili, in bo seveda ostala na ogled. Tretjo letošnjo Valvasorjevo nagrado za dosežek pa je za razstavo »Koncentracijsko taborišče Ljubelj/Mauthausen od 1943 do 1945« prejela avtorska skupina Tržiškega muzeja pod vodstvom kustosinje Jane Babšek. Na obeh straneh Karavank sta bili v tem obdobju dve podružnici uničevalnega taborišča Mauthausen v Zgornji Avstriji z jetniki, ki so prisilno kopali predor Ljubelj pod nadzorom SS, zločinske vojaške formacije NSDAP. Jana Babšek nam je po telefonu povedala, da so razstavo posvetili umrlim in preživelim taboriščnikom, predvsem pa spominu na ta čas. Lani dopolnjena razstava in območje nekdanjega taborišča je od leta 1999 kulturni spomenik državnega pomena.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Prejemnica muzealske Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo je galerijska kustosinja mag. Milena Koren Božiček

17.09.2021


Slovensko muzejsko društvo v Velenju za muzealske dosežke v letu 2020 podelilo Valvasorjeva odličja

Letošnjo bolj slavnostno podelitev - saj gre tokrat za 50-o obletnico prve - so morali zaradi znanih ukrepov z maja prestaviti na september. Edina letošnja kandidatka za Valvasorjevo nagrado za življensko delo je bila tokrat tudi prejemnica tega najvišjega muzealskega odličja, kustosinja v Galeriji Velenje mag. Milena Koren Božiček, za dolgoletno strokovno delo na področju ohranjanja kulturne dediščine in prispevka h galerijski ponudbi in k razvoju te galerije.  Kot umetnostna zgodovinarka je v začetku 80-ih let vzporedno poučevala na tamkajšni šoli in v Knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik vzpostavila galerijski kotiček, iz katerega se je skozi desetletja razvila Galerija Velenje v okviru Festivala Velenje. Ob prejemu nagrade je opozorila na to, da je muzealsko delo skupinsko. Z razstavami in študijami je obudila na pol pozabljene slikarke Miro Pregelj, Eldo Piščanec in Majdo Kurnik, ki je lani v Velenju dobila stalno razstavo. Preučila in predstavila je tudi dva umetnika iz Velenja, Alojza Zavolovška in Cirila Cesarja, skupaj z Narodno galerijo pa pripravila retrospektivno razstavo kiparja Ivana Napotnika, ki so jo leta 2008 predstavili tudi v Akademie der bildenden Künste na Dunaju.

Komisija društva je letos podelila 8 častnih Valvasorjevih priznanj za prispevek pri ohranjanju dediščine nekaj društvom in posameznikom za donacije. Podelili pa so kar 3 Valvasorjeve nagrade za enkratne dosežke. Za lansko razstavo »100 let novomeške pomladi« v Novem mestu jo je prejela avtorska skupina, ki je na dveh lokacijah Dolenjskega muzeja s konceptualno in domišljeno razstavo obudila spomin na mlade umetnike, ki so postavili izhodišče ekspresionizma in avantgarde pri nas. Muzealsko nagrado za dosežek je prejela avtorska skupina sedmih dediščinarjev Narodnega muzeja Slovenije za stalno razstavo »Zgodbe s stičišča svetov«. Gre za muzejsko pripoved o življenju ljudi na ozemlju današnje države od starejše kamene dobe pa do konca srednjega veka. Nastajala je od leta 2014 pa do lani, ko so jo sklenili, in bo seveda ostala na ogled. Tretjo letošnjo Valvasorjevo nagrado za dosežek pa je za razstavo »Koncentracijsko taborišče Ljubelj/Mauthausen od 1943 do 1945« prejela avtorska skupina Tržiškega muzeja pod vodstvom kustosinje Jane Babšek. Na obeh straneh Karavank sta bili v tem obdobju dve podružnici uničevalnega taborišča Mauthausen v Zgornji Avstriji z jetniki, ki so prisilno kopali predor Ljubelj pod nadzorom SS, zločinske vojaške formacije NSDAP. Jana Babšek nam je po telefonu povedala, da so razstavo posvetili umrlim in preživelim taboriščnikom, predvsem pa spominu na ta čas. Lani dopolnjena razstava in območje nekdanjega taborišča je od leta 1999 kulturni spomenik državnega pomena.


02.04.2021

300. obletnica Škofjeloškega pasijona

Te dni bi si v Škofji Loki znova lahko ogledali Škofjeloški pasijon jezuita patra Romualda, mogočno uprizoritev našega najstarejšega ohranjenega dramskega besedila, vpisanega tudi na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Ob 300. obletnici njegovega zapisa bi bilo dogajanje letos še posebej veličastno, a epidemske razmere tega ne dopuščajo, prestavljen je na prihodnje leto.


01.04.2021

Stabat Mater Francisa Poulenca

Francis Poulenc se je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja pridružil znameniti francoski šesterici, skupini skladateljev, ki si je za cilj zadala vrnitev k melodiji, tematiki in kontrapunktu, natančnosti in poenostavljenosti. Po vrsti uspešnih del se je Poulenc leta 1936 vnovič zatekel k rimskokatoliški veri, na kar sta vplivala smrt prijatelja in romanje k Črni Mariji v Rocamadur. Leta 1950 je ustvaril Stabat Mater, ki predstavlja največji umetniški dosežek skladateljevih poznih let.


01.04.2021

Ko je vse zaprto je Čas za POEZIJO: IZBRANO

Z zapiranjem javnega življenja so znova zaprte tudi vse kulturne ustanove. Zapirajo se vse galerije, muzeji, knjižnice, arhivi in ograjeni parki. Omejitve bodo po sedanjih napovedih trajale do 12. aprila. V tem času tudi brezstična izposoja gradiva ne bo mogoča, saj knjižnice niso navedene med izjemami. Ker potreba po kulturi ostaja, je, kot vemo, bogato njeno spletno življenje. Tako tudi igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj začenjajo s tretjim delom spletnega projekta Čas za poezijo. S projektom so začeli novembra lani, ko so med zaprtjem gledaliških dvoran njihovim gledalcem in ljubiteljem umetnosti ponujali pobeg v svet poezije. V dveh mesecih je nastala zbirka štiriindvajsetih interpretacij pesmi Srečka Kosovela, februarja pa so projekt nadaljevali z osemnajstimi interpretacijami poezije Franceta Prešerna. Obiskovalci njihovih spletnih omrežij so jim sporočali, da jim poezija tudi v teh, za kulturo težkih časih pomaga ohranjati stik z lepoto umetniške besede, zato so se odločili, da posnamejo še en sklop, Čas za POEZIJO: IZBRANO. Tokrat bodo igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj interpretirali svojo najljubšo poezijo. Pesmi bodo po spletnih omrežjih delili dvakrat tedensko, predvidoma vsak torek in četrtek. Začenjajo danes, s pesmijo Saše Pavček Poljub zapisan, v interpretaciji Doroteje Nadrah


05.04.2021

Videmšek pogovor

Vsebine Programa Ars


31.03.2021

Preblizu – Ona in On v kokonu ljubezni in nasilja

Gledališke uprizoritve partnerskega odnosa in vseh izzivov, povezanih z njim, se pogosto znajdejo na repertoarjih gledališč. Te tematike se je v svoji najnovejši predstavi z naslovom Preblizu lotil tudi režiser Jaša Koceli. Gre za predstavo o milenijskem paru, ženski in moškem, ki se prebijata skozi pasti večletne partnerske zveze. V glavnih vlogah nastopata Domen Valič in Lea Mihevc, sicer pa je predstava nastala v koprodukciji Cankarjevega doma in zavoda Paviljon. Z Jašo Kocelijem se je pogovarjala Ana Rozman in ga najprej vprašala o njegovih vzgibih za pisanje tovrstnega besedila.


30.03.2021

Veliki duhovnik Kajfa

Na Prvem programu Radia Slovenija bomo nocoj ob 21:05 premierno predvajali radijsko igro Veliki duhovnik Kajfa. Napisal jo je Ivan Mrak, na odru je bila prvič uprizorjena leta 1981. Več o nocojšnji radijski premieri v prispevku, ki se začenja se z odlomkom iz radijske igre. Delo je priredil Jože Valentič, ki ga je za radio tudi režiral, vendar radijske igre žal ni uspel končati – lani oktobra ga je prehitela smrt. Njegovo režijsko delo je dokončal Alen Jelen, dramaturginja je Vilma Štritof. V radijski vlogi Kajfe nastopa Pavle Ravnohrib, Poncij Pilat je Branko Jordan; glasbeni opremljevalec je Luka Hočevar, tonski mojster pa Urban Gruden.


30.03.2021

Le zaljubiti se ne smemo

Nocoj ob 20h si bo mogoče na spletni povezavi platforme Tretji oder premierno ogledati dramo Mestnega gledališča ljubljanskega z naslovom Le zaljubiti se ne smemo sodobnega hrvaškega dramatika Ivorja Martinića v režiji Alena Jelena. Besedilo je prevedla Diana Koloini, sicer tudi dramaturginja predstave, glasbeno opremo je prispevala Darja Hlavka Godina, scenograf je Matej Filipčič, kostumografka Belinda Radulović. Nocojšnjo spletno različico bomo gledali v režiji Klemena Dvornika. V igri Le zaljubiti se ne smemo nastopajo Bernarda Oman, Boris Ostan, Iva Krajnc Bagola in Lara Wolf. Več o nocojšnji predstavi nam bo povedal režiser Alen Jelen, ki je odgovarjal Tadeji Krečič, za kaj v drami Le zaljubiti se ne smemo gre in katere težave sodobnega človeka posebej izrisuje.


29.03.2021

Zapisi, ki v času spletnih gledališč, razmišljajo o gledalčevi izkušnji

Od jesenskega zaprtja gledališč v Sloveniji, na portalu slovenskega gledališča SiGledal poteka spletna akcija Pismo mojemu igralcu. V njej so na prvem mestu gledalci, ki imajo priložnost izraziti svoja razmišljanja, vtise, pohvale igralcem in drugim gledališkim ustvarjalcem, s katerimi se ta čas ne moremo srečati v skupnem, posvečenem prostoru gledališča. Ob Svetovnem dnevu gledališča je v samozaložbi zavoda Novi Zato izšla knjiga 100 pisem mojemu igralcu. Izjemna miselna, izpovedna in zgodovinska vrednost je v beleženju današnjega trenutka skozi oči ljubiteljev gledališča, gledalcev, ki pišejo v rubriko Pismo mojemu igralcu. Tamara Matevc, pobudnica rubrike Pismo mojemu igralcu in sourednica portala SiGledal pa v pismih gledalcev poudarja še pomen subjektivnosti gledalčeve izkušnje. Pismo mojemu igralcu je rubrika, ki se bogati vsak dan,  do konca minulega leta je bilo napisanih natančno 100 pisem. Ta so danes natisnjene v knjigi, 100 pisem mojemu igralcu. Rubrika Pisma mojemu igralcu je s časom dobila tudi partnersko rubriko Zapisi iz brloga, v katero svoj čas brez nas – gledalcev, beležijo gledališki ustvarjalci. Več na portalu SiGledal.


28.03.2021

EBU CVETNA NEDELJA: POSNETEK IZ SOFIJE

Bolgarski radio v okviru evroradijskega posebnega projekta Cvetna nedelja ponuja koncert najstarejšega cerkvenega pevskega zbora v mestu, Cerkvenega pevskega zbora stolne cerkve sv. Nedelje pod vodstvom dirigenta profesorja Miroslava Popsavova. dolgoletnega profesorja zborovskega dirigiranja na Narodni glasbeni akademiji Panča Vladigerova in ustanovitelja študija cerkvene glasbe. Koncert, ki ga bomo slišali, je potekal 21. novembra leta 2019, na bolgarski pravoslavni praznik Prikazanja Bogorodice (Matere božje) v templju. Ta dan je zaznamovala tudi 140. obletnica moškega pevskega zbora sofijske stolne cerkve sv. Nedelje. V liturgičnem letu bolgarske pravoslavne cerkve pa je 21. november tudi dan krščanske mladine in krščanskih družin.


28.03.2021

EBU CVETNA NEDELJA: Koncert iz Vilne, Litva

Litovski radio letos v okviru posebnega evroradijskega projekta Cvetna nedelja ponuja koncert mestnega zbora Jauna muzika iz Vilne, godalnega kvarteta Mettis in violončelista Povilasa Jacunskasa, ki so nastopili na koncertu 14. marca v cerkvi sv. Katarine v Vilni. Program koncerta je sestavljala glasba Johna Tavenerja, Maxa Richterja in Vidmantasa Bartulisa.


28.03.2021

EBU CVETNA NEDELJA: POSNETEK IZ VATIKANA

V okviru posebnega evroradijskega glasbenega dneva Cvetna nedelja Vatikanski radio predvaja koncert, ki ga je vokalni ansambel De Labyrintho izvedel 11. januarja v Sala Assunta (dvorani Vnebovzetja) Vatikanskega radia. Slišali bomo njihovo poustvaritev Žalostink preroka Jeremije (Lamentazioni del profeta Geremia) skladatelja Marc'Antonia Ingegnerija.


26.03.2021

Tobias Putrih – Perceptron

Vsebine Programa Ars


26.03.2021

FDF AKTUALNI IN DRUŽBENOKRITIČNI FILMI

Vsebine Programa Ars


26.03.2021

Tekmovalni sklop FDF

Vsebine Programa Ars


26.03.2021

France Štiglic: filmska zapuščina

Vsebine Programa Ars


26.03.2021

Matjaž Ivanišin na FDF s šestimi filmi

Vsebine Programa Ars


26.03.2021

Nagrade ZDUS

Vsebine Programa Ars


25.03.2021

Koncert orkestra SF in Gordana Nikolića

Vsebine Programa Ars


29.03.2021

Obrazi migracij - Posel, Zimani

Vsebine Programa Ars


Stran 55 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov