Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovensko muzejsko društvo v Velenju za muzealske dosežke v letu 2020 podelilo Valvasorjeva odličja
Letošnjo bolj slavnostno podelitev - saj gre tokrat za 50-o obletnico prve - so morali zaradi znanih ukrepov z maja prestaviti na september. Edina letošnja kandidatka za Valvasorjevo nagrado za življensko delo je bila tokrat tudi prejemnica tega najvišjega muzealskega odličja, kustosinja v Galeriji Velenje mag. Milena Koren Božiček, za dolgoletno strokovno delo na področju ohranjanja kulturne dediščine in prispevka h galerijski ponudbi in k razvoju te galerije. Kot umetnostna zgodovinarka je v začetku 80-ih let vzporedno poučevala na tamkajšni šoli in v Knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik vzpostavila galerijski kotiček, iz katerega se je skozi desetletja razvila Galerija Velenje v okviru Festivala Velenje. Ob prejemu nagrade je opozorila na to, da je muzealsko delo skupinsko. Z razstavami in študijami je obudila na pol pozabljene slikarke Miro Pregelj, Eldo Piščanec in Majdo Kurnik, ki je lani v Velenju dobila stalno razstavo. Preučila in predstavila je tudi dva umetnika iz Velenja, Alojza Zavolovška in Cirila Cesarja, skupaj z Narodno galerijo pa pripravila retrospektivno razstavo kiparja Ivana Napotnika, ki so jo leta 2008 predstavili tudi v Akademie der bildenden Künste na Dunaju.
Komisija društva je letos podelila 8 častnih Valvasorjevih priznanj za prispevek pri ohranjanju dediščine nekaj društvom in posameznikom za donacije. Podelili pa so kar 3 Valvasorjeve nagrade za enkratne dosežke. Za lansko razstavo »100 let novomeške pomladi« v Novem mestu jo je prejela avtorska skupina, ki je na dveh lokacijah Dolenjskega muzeja s konceptualno in domišljeno razstavo obudila spomin na mlade umetnike, ki so postavili izhodišče ekspresionizma in avantgarde pri nas. Muzealsko nagrado za dosežek je prejela avtorska skupina sedmih dediščinarjev Narodnega muzeja Slovenije za stalno razstavo »Zgodbe s stičišča svetov«. Gre za muzejsko pripoved o življenju ljudi na ozemlju današnje države od starejše kamene dobe pa do konca srednjega veka. Nastajala je od leta 2014 pa do lani, ko so jo sklenili, in bo seveda ostala na ogled. Tretjo letošnjo Valvasorjevo nagrado za dosežek pa je za razstavo »Koncentracijsko taborišče Ljubelj/Mauthausen od 1943 do 1945« prejela avtorska skupina Tržiškega muzeja pod vodstvom kustosinje Jane Babšek. Na obeh straneh Karavank sta bili v tem obdobju dve podružnici uničevalnega taborišča Mauthausen v Zgornji Avstriji z jetniki, ki so prisilno kopali predor Ljubelj pod nadzorom SS, zločinske vojaške formacije NSDAP. Jana Babšek nam je po telefonu povedala, da so razstavo posvetili umrlim in preživelim taboriščnikom, predvsem pa spominu na ta čas. Lani dopolnjena razstava in območje nekdanjega taborišča je od leta 1999 kulturni spomenik državnega pomena.
Slovensko muzejsko društvo v Velenju za muzealske dosežke v letu 2020 podelilo Valvasorjeva odličja
Letošnjo bolj slavnostno podelitev - saj gre tokrat za 50-o obletnico prve - so morali zaradi znanih ukrepov z maja prestaviti na september. Edina letošnja kandidatka za Valvasorjevo nagrado za življensko delo je bila tokrat tudi prejemnica tega najvišjega muzealskega odličja, kustosinja v Galeriji Velenje mag. Milena Koren Božiček, za dolgoletno strokovno delo na področju ohranjanja kulturne dediščine in prispevka h galerijski ponudbi in k razvoju te galerije. Kot umetnostna zgodovinarka je v začetku 80-ih let vzporedno poučevala na tamkajšni šoli in v Knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik vzpostavila galerijski kotiček, iz katerega se je skozi desetletja razvila Galerija Velenje v okviru Festivala Velenje. Ob prejemu nagrade je opozorila na to, da je muzealsko delo skupinsko. Z razstavami in študijami je obudila na pol pozabljene slikarke Miro Pregelj, Eldo Piščanec in Majdo Kurnik, ki je lani v Velenju dobila stalno razstavo. Preučila in predstavila je tudi dva umetnika iz Velenja, Alojza Zavolovška in Cirila Cesarja, skupaj z Narodno galerijo pa pripravila retrospektivno razstavo kiparja Ivana Napotnika, ki so jo leta 2008 predstavili tudi v Akademie der bildenden Künste na Dunaju.
Komisija društva je letos podelila 8 častnih Valvasorjevih priznanj za prispevek pri ohranjanju dediščine nekaj društvom in posameznikom za donacije. Podelili pa so kar 3 Valvasorjeve nagrade za enkratne dosežke. Za lansko razstavo »100 let novomeške pomladi« v Novem mestu jo je prejela avtorska skupina, ki je na dveh lokacijah Dolenjskega muzeja s konceptualno in domišljeno razstavo obudila spomin na mlade umetnike, ki so postavili izhodišče ekspresionizma in avantgarde pri nas. Muzealsko nagrado za dosežek je prejela avtorska skupina sedmih dediščinarjev Narodnega muzeja Slovenije za stalno razstavo »Zgodbe s stičišča svetov«. Gre za muzejsko pripoved o življenju ljudi na ozemlju današnje države od starejše kamene dobe pa do konca srednjega veka. Nastajala je od leta 2014 pa do lani, ko so jo sklenili, in bo seveda ostala na ogled. Tretjo letošnjo Valvasorjevo nagrado za dosežek pa je za razstavo »Koncentracijsko taborišče Ljubelj/Mauthausen od 1943 do 1945« prejela avtorska skupina Tržiškega muzeja pod vodstvom kustosinje Jane Babšek. Na obeh straneh Karavank sta bili v tem obdobju dve podružnici uničevalnega taborišča Mauthausen v Zgornji Avstriji z jetniki, ki so prisilno kopali predor Ljubelj pod nadzorom SS, zločinske vojaške formacije NSDAP. Jana Babšek nam je po telefonu povedala, da so razstavo posvetili umrlim in preživelim taboriščnikom, predvsem pa spominu na ta čas. Lani dopolnjena razstava in območje nekdanjega taborišča je od leta 1999 kulturni spomenik državnega pomena.
Primer za to, kako se umetnost neposredno odziva na čas oziroma iz njega črpa tudi svojo materialnost, lahko opazujemo na razstavi C-unst masken in sledi_spuren. Avtorica razstave je Tanja Prušnik, avstrijska vizualna umetnica slovenskega rodu, razstava pa je na ogled v cerkvici Sv. Petra na Tartinijevem trgu v Piranu. Umetnica Tanja Prušnik je v obdobju, ki smo ga preživeli to pomlad, izdelala serijo unikatnih umetniških mask, ki jih razstavlja v muzejskih vitrinah. Postavitev na razstavi v sakralnem prostoru piranske cerkvice je dvodelna. Delo C-unst masken je umeščeno znotraj kontinuiranega projekta sledi_spuren, ki ga Tanja Prušnik ustvarja že več let, z njim pa premišljuje, kakšno sled, kakšne vsebine človek pusti za seboj potem, ko s tega sveta fizično odide. Razstava umetniških mask je bila prvič postavljena konec maja v galeriji Šikoronja v Rožku na Avstrijskem Koroškem, trenutno pa so, poleg piranske postavitve, C-unst masken na ogled še v Mestni galeriji v Celovcu in v Urban art galeriji na Dunaju. V Piranu bo razstava na ogled do 10. avgusta. Prispevek Petre Tanko.
Napovedi prihajajoče gledališke sezone v slovenskih repertoarnih gledališčih. V drugi oddaji smo se posvetili mestnim in drugim javnim gledališkim inštitucijam v Sloveniji in oddajo sklenili s pogledom v Slovensko stalno gledališče Trst. Med omenjenimi so, poleg MGL in SSG še: Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Slovensko mladinsko gledališče, Mini teater in Gledališče Koper. vir foto: sng-mb.si (izsek)
V petek so v Rogaški Slatini v okviru 17. festivala Pranger, namenjenega refleksiji in prevodu poezije, podelili Stritarjevo nagrado za najobetavnejšega mladega literarnega kritika oziroma kritičarko. Nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, je prejela Veronika Šoster.
Na današnji dan mineva sto let od požiga Narodnega doma v Trstu. Edina živa priča tega okrutnega dogodka, ki zaznamuje začetek fašistične dobe in z njo izgubo jezika, slovenske samobitnosti in dostojanstva, je skoraj sto sedemletni pisatelj Boris Pahor, ki je po vseh krivicah 20. stoletja, ki so jih doživeli Slovenci, postal kot pisatelj in človek pričevalec svojega časa in neumorni iskalec resnice. Foto: RTV Slovenija
Srečko Kosovel: Italijanska kultura Slovenski Narodni dom v Trstu 1920. Delavski dom v Trstu 1920. Žitna polja v Istri gorijo. Fašisti groze ob volitvah. Srce postaja odporno kot kamen. Ali bodo še goreli slovenski delavski domovi? Stara ženica umira v molitvah. Slovenstvo je progresiven faktor. Človečanstvo je progresiven faktor. Človečansko slovenstvo: sinteza razvoja. Gandhi, Gandhi, Gandhi! Edinost gori, gori, naš narod duši, duši.
Vabimo vas, da prisluhnete prvemu delu napovedi gledališke sezone 2020/21 v slovenskih repertoarnih gledališčih. Poslušali bomo predstavitve repertoarjev SNG Drama Ljubljana, SNG Drama Maribor, SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Opera in balet Maribor, SNG Nova gorica ter Lutkovnega gledališča Ljubljana in Lutkovnega gledališča Maribor.
Častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu je za slovensko knjigotrštvo dogodek desetletja. Zaradi posledic pandemije bo gostovanje prestavljeno za eno leto, na leto 2023, ker je Kanada, letošnja častna gostja sejma, zaprosila za premik svojega gostovanja. Pri Javni agenciji za knjigo so bili pripravljeni na to odločitev. Zamaknitev se je napovedovala, pri agenciji pa so bili še posebej pozorni, ker je črpanje štirih milijonov evropskih sredstev vezano na obdobje finančne perspektive, ki se izteče ravno leta 2022. Po neformalnih zagotovilih se bodo sredstva lahko črpala tudi pozneje. Med pozitivnimi posledicami zamika častnega gostovanja je več časa za ta zahteven projekt, za prevod slovenskih del v nemški jezik in njihovo promocijo. Še zlasti pa tudi zaradi častnega gostovanja na Bolonjskem sejmu otroške in mladinske književnosti, ki bo leta 2022. Če se sejem v Frankfurtu ne bi zamaknil, bi imela Slovenija dve častni gostovanji v enem letu, kar bi bilo prezahtevno. Sejem v Bologni je sicer letos odpadel, v Frankfurtu pa načrtujejo, da ga bodo izvedli. Vendar z občutno manj udeleženci. Predvidevajo, da jih bo glede na pretekla leta le tretjina. Med njimi bo tudi Slovenija, ki pa se bo oktobra na nacionalni stojnici predstavila celo z največ založniki doslej.
Julija 1920 je v središču Trsta zagorel Narodni dom. Požig srca in ponosa slovenske narodne skupnosti v Trstu se je zasidral v vseslovenski kolektivni spomin. Ognjeni zublji so naznanjali začetek črnega obdobja fašističnega nasilja in raznarodovanja, ki je sledilo v naslednjih letih in desetletjih. Ob 100. obletnici požiga in ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini v Italiji smo v oddajo povabili enega najbolj znanih slovenskih pisateljev, gospoda Borisa Pahorja. Doživel je požig narodnega doma v Trstu, fašistično preganjanje Slovencev. "Požar se je videlo daleč naokoli. Igrali smo se zunaj, z drugimi dečki in deklicami, ko smo zagledali dim in izvedeli, da gori kulturni dom Slovencev. Stekel sem domov. Tam je bila štiriletna sestra, mama je jokala, žalostna zaradi požiga. S sestro sva odšla do vogala kavarne, kjer sva se ustavila in gledala Narodni dom pred sabo. Tam sva bila kakšno uro ali več, dokler ni prišel po naju oče in naju oštel, ker sva mamo pustila samo," se tega tragičnega dne za Slovence spominja 106 letni slovenski pisatelj Boris Pahor. In dodaja: »…Požar je bil zame hud prizor. V Narodnem domu je bil sedež vsega, kar se je dogajalo lepega, za otroke tudi prireditve in darila ob Miklavžu ali božiču, v domu je bilo gledališče in spominjam se, da sem gledal Jurčiča v tem gledališču, je še opisal danes Boris Pahor. "Ob požigu sem doživel nekaj, kar je bilo podobno, bi rekli zdaj, koncu sveta. Zdelo se mi je, da se je okoli mene vse začelo podirati." Poleg fašističnega preganja je pisatelj na svoji koži občutil tudi nacistično nasilje, ko je bil med drugo svetovno vojno v več koncentracijskih taboriščih. Boris Pahor, ki velja za enega od največkrat prevajanih slovenskih pisateljev, bo z nami delil spomine na slovensko petje pod fašizmom. Prebirali bomo njegovo novelo Rože za gobavca, v kateri Pahor tenkočutno opiše kruto mučenje slovenskega skladatelja Lojzeta Bratuža. Novelo bo prebral mlad dramski igralec, Tržačan Matija Rupel. Na fotografiji pisatelj Borut Pahor (foto:BoBo)
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene.« To je misel, ki jo je v času epidemije, ko smo snovali oddajo, zapisala dr. Maja Derlink z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Dr. Maja Derlink bo naša gostja v studiu, predstavila bo raziskovalne projekte, v katerih sodeluje, spregovorila pa bo tudi o čisto bioloških funkcijah zvoka, ki delujejo tudi same zase, ne nujno samo zaradi kulture. Ali kot je povedala dr. Maja Derlink: »Živali pojejo že od nekdaj.« Na fotografiji: biologinja dr. Maja Derlink (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov