Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Velika mednarodna koprodukcija dunajskega Burgtheaterja, Jugoslovenskega dramskega pozorišta iz Beograda in Cankarjevega doma Ljubljana
Scenska balada v treh slikah z elementi slovenske tragedije, ki je tako zgodba nekega družbenega kolektiva kot tudi posameznikov, bo pred občinstvom oživela na odru Stare dvorane. Tudi zaradi širše prepoznavnosti romana so pričakovanja velika.
Pred prvo vajo, 24. maja, je pisatelj Drago Jančar, ki je pravice za dramatizacijo romana hranil za režiserja Janeza Pipana, povedal, da zgodba ne želi biti učna ura zgodovine, temveč govori o medčloveških odnosih in ljudeh, ujetih v kolesje družbenopolitičnega dogajanja. Janez Pipan je gledališko zmontiral pet pripovedi v treh jezikih.
Dobro znani roman To noč sem jo videl pripoveduje o nekaj letih življenja in o skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik, mlade ženske iz ljubljanske meščanske družbe.
Stevana Radovanoviča, oficirja jugoslovanske kraljeve vojske, igra Milan Marič iz Beograda. Vladmir Vlaškalič igra Jeranka, delavca in partizana v poznejših letih, Veroniko Zarnik igra Nataša Matjašec Rošker, prvič z mariborsko Dramo sodeluje Milena Zupančič; scenograf je Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, skladatelj in izvajalec scenske glasbe je Milko Lazar.
Velika mednarodna koprodukcija dunajskega Burgtheaterja, Jugoslovenskega dramskega pozorišta iz Beograda in Cankarjevega doma Ljubljana
Scenska balada v treh slikah z elementi slovenske tragedije, ki je tako zgodba nekega družbenega kolektiva kot tudi posameznikov, bo pred občinstvom oživela na odru Stare dvorane. Tudi zaradi širše prepoznavnosti romana so pričakovanja velika.
Pred prvo vajo, 24. maja, je pisatelj Drago Jančar, ki je pravice za dramatizacijo romana hranil za režiserja Janeza Pipana, povedal, da zgodba ne želi biti učna ura zgodovine, temveč govori o medčloveških odnosih in ljudeh, ujetih v kolesje družbenopolitičnega dogajanja. Janez Pipan je gledališko zmontiral pet pripovedi v treh jezikih.
Dobro znani roman To noč sem jo videl pripoveduje o nekaj letih življenja in o skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik, mlade ženske iz ljubljanske meščanske družbe.
Stevana Radovanoviča, oficirja jugoslovanske kraljeve vojske, igra Milan Marič iz Beograda. Vladmir Vlaškalič igra Jeranka, delavca in partizana v poznejših letih, Veroniko Zarnik igra Nataša Matjašec Rošker, prvič z mariborsko Dramo sodeluje Milena Zupančič; scenograf je Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, skladatelj in izvajalec scenske glasbe je Milko Lazar.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov