Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Velika mednarodna koprodukcija dunajskega Burgtheaterja, Jugoslovenskega dramskega pozorišta iz Beograda in Cankarjevega doma Ljubljana
Scenska balada v treh slikah z elementi slovenske tragedije, ki je tako zgodba nekega družbenega kolektiva kot tudi posameznikov, bo pred občinstvom oživela na odru Stare dvorane. Tudi zaradi širše prepoznavnosti romana so pričakovanja velika.
Pred prvo vajo, 24. maja, je pisatelj Drago Jančar, ki je pravice za dramatizacijo romana hranil za režiserja Janeza Pipana, povedal, da zgodba ne želi biti učna ura zgodovine, temveč govori o medčloveških odnosih in ljudeh, ujetih v kolesje družbenopolitičnega dogajanja. Janez Pipan je gledališko zmontiral pet pripovedi v treh jezikih.
Dobro znani roman To noč sem jo videl pripoveduje o nekaj letih življenja in o skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik, mlade ženske iz ljubljanske meščanske družbe.
Stevana Radovanoviča, oficirja jugoslovanske kraljeve vojske, igra Milan Marič iz Beograda. Vladmir Vlaškalič igra Jeranka, delavca in partizana v poznejših letih, Veroniko Zarnik igra Nataša Matjašec Rošker, prvič z mariborsko Dramo sodeluje Milena Zupančič; scenograf je Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, skladatelj in izvajalec scenske glasbe je Milko Lazar.
Velika mednarodna koprodukcija dunajskega Burgtheaterja, Jugoslovenskega dramskega pozorišta iz Beograda in Cankarjevega doma Ljubljana
Scenska balada v treh slikah z elementi slovenske tragedije, ki je tako zgodba nekega družbenega kolektiva kot tudi posameznikov, bo pred občinstvom oživela na odru Stare dvorane. Tudi zaradi širše prepoznavnosti romana so pričakovanja velika.
Pred prvo vajo, 24. maja, je pisatelj Drago Jančar, ki je pravice za dramatizacijo romana hranil za režiserja Janeza Pipana, povedal, da zgodba ne želi biti učna ura zgodovine, temveč govori o medčloveških odnosih in ljudeh, ujetih v kolesje družbenopolitičnega dogajanja. Janez Pipan je gledališko zmontiral pet pripovedi v treh jezikih.
Dobro znani roman To noč sem jo videl pripoveduje o nekaj letih življenja in o skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik, mlade ženske iz ljubljanske meščanske družbe.
Stevana Radovanoviča, oficirja jugoslovanske kraljeve vojske, igra Milan Marič iz Beograda. Vladmir Vlaškalič igra Jeranka, delavca in partizana v poznejših letih, Veroniko Zarnik igra Nataša Matjašec Rošker, prvič z mariborsko Dramo sodeluje Milena Zupančič; scenograf je Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, skladatelj in izvajalec scenske glasbe je Milko Lazar.
Vsebine Programa Ars
Beseda leta 2020 ni ljubezen ali upanje, ki sta sicer bili med predlogi za besedo leta, ampak arhaična beseda karantena. Beseda karantena izhaja iz francoske besede za številko 40 quarante. Štirideset dni so namreč morali v preteklosti zadrževati ladje s pomorščaki, za katere so sumili, da utegnejo prinašati nalezljive bolezni. Dr. Katarina Kebar z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU je povedala zanimiv podatek, da so prvo 40-dnevno karanteno razglasili v Dubrovniku leta 1377. Na drugo mesto se je uvrstila beseda kolesarjenje. Njena posebnost je, da združuje nezdružljivo. Spominja nas, da so preteklo leto potekali petkovi protesti na kolesih in da sta Slovenca Tadej Pogačar in Primož Roglič poskrbela za epski zmagi na dirki po Franciji, zaradi česar bi se ta beseda uvrstila visoko tudi, če ne bi bilo pandemije. Na tretjem mestu je besedna zveza 14 dni, ki od marca lani označuje kritično obdobje ostrejših ukrepov, po katerem bi se epidemja morala izboljšati. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je za kretnjo leta razglasila koronavirus, ki se navdihuje pri vizualni podobi virusa z bodičasto ovojnico. Beseda leta časopisne hiše Delo je cepivo. Za pesem leta, ki je sestavljena iz enajstih finalistk za besedo leta, pa so izbrali dve pesmi. Pesem anonimnega avtorja z naslovom Naša vojna, pesem Ranke Ivelja pa nosi naslov Leto prekleto. Akcija poteka na pobudo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo.
Začenja se nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Prvi koncert bo na sporedu že to nedeljo, 10. januarja, ob 11.00. Zaradi epidemioloških razmer se bo orkester predstavil v manjših zasedbah, brez dirigenta, z deli Paula Dukasa, Josefa Suka, Antonina Dvořaka in Johannesa Brahmsa. Spored so glasbeniki premišljeno sooblikovali s svojo umetniško vodjo, ponuja pa muziciranje vsem glasbenim sekcijam. Koncert bodo glasbeniki izvedli v domačem studiu 26, brez občinstva, spremljali pa ga boste lahko v neposrednem prenosu na programu ARS in v spletnem video prenosu. Kljub vsemu pa rdeča nit rdeča nit vsekakor ostajajo kakovostno izvedena glasba, primerna nedeljskemu utripu in času in predstavitev odličnih glasbenikov, ki vneseta pestrost, svežino in novo energijo na vsakem koncertu.
Odlomek za napovedni članek literarnih oddaj na spletni strani www.rtvslo.si.
Trubarjevo priznanje za leto 2020 prejmeta dr. Pavel Zdovc za njegov prispevek k razvoju slovenistike na Univerzi na Dunaju in dr. Michael Biggins za promocijo slovenske pisne kulturne dediščine v mednarodnem prostoru. Priznanje podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine.
Neveljaven email naslov