Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Velika mednarodna koprodukcija dunajskega Burgtheaterja, Jugoslovenskega dramskega pozorišta iz Beograda in Cankarjevega doma Ljubljana
Scenska balada v treh slikah z elementi slovenske tragedije, ki je tako zgodba nekega družbenega kolektiva kot tudi posameznikov, bo pred občinstvom oživela na odru Stare dvorane. Tudi zaradi širše prepoznavnosti romana so pričakovanja velika.
Pred prvo vajo, 24. maja, je pisatelj Drago Jančar, ki je pravice za dramatizacijo romana hranil za režiserja Janeza Pipana, povedal, da zgodba ne želi biti učna ura zgodovine, temveč govori o medčloveških odnosih in ljudeh, ujetih v kolesje družbenopolitičnega dogajanja. Janez Pipan je gledališko zmontiral pet pripovedi v treh jezikih.
Dobro znani roman To noč sem jo videl pripoveduje o nekaj letih življenja in o skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik, mlade ženske iz ljubljanske meščanske družbe.
Stevana Radovanoviča, oficirja jugoslovanske kraljeve vojske, igra Milan Marič iz Beograda. Vladmir Vlaškalič igra Jeranka, delavca in partizana v poznejših letih, Veroniko Zarnik igra Nataša Matjašec Rošker, prvič z mariborsko Dramo sodeluje Milena Zupančič; scenograf je Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, skladatelj in izvajalec scenske glasbe je Milko Lazar.
Velika mednarodna koprodukcija dunajskega Burgtheaterja, Jugoslovenskega dramskega pozorišta iz Beograda in Cankarjevega doma Ljubljana
Scenska balada v treh slikah z elementi slovenske tragedije, ki je tako zgodba nekega družbenega kolektiva kot tudi posameznikov, bo pred občinstvom oživela na odru Stare dvorane. Tudi zaradi širše prepoznavnosti romana so pričakovanja velika.
Pred prvo vajo, 24. maja, je pisatelj Drago Jančar, ki je pravice za dramatizacijo romana hranil za režiserja Janeza Pipana, povedal, da zgodba ne želi biti učna ura zgodovine, temveč govori o medčloveških odnosih in ljudeh, ujetih v kolesje družbenopolitičnega dogajanja. Janez Pipan je gledališko zmontiral pet pripovedi v treh jezikih.
Dobro znani roman To noč sem jo videl pripoveduje o nekaj letih življenja in o skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik, mlade ženske iz ljubljanske meščanske družbe.
Stevana Radovanoviča, oficirja jugoslovanske kraljeve vojske, igra Milan Marič iz Beograda. Vladmir Vlaškalič igra Jeranka, delavca in partizana v poznejših letih, Veroniko Zarnik igra Nataša Matjašec Rošker, prvič z mariborsko Dramo sodeluje Milena Zupančič; scenograf je Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, skladatelj in izvajalec scenske glasbe je Milko Lazar.
Fonolaboratorij obsega zvočno izolirano sobo, v kateri so mikrofon, predojačevalec, zvočniki in druge naprave. Nova pridobitev bo na voljo vsem, ki bodo z inštitutom raziskovalno povezani, je poudaril predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Kozma Ahačič. Fonetika in fonologija sta v jedru jezikoslovja. Ne smemo pozabiti, da knjižni jezik nastane z opazovanjem govorjenega jezika.
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo zasnovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo snovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
Neveljaven email naslov