Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najnovejša predstava Mestnega gledališča ljubljanskega izpostavlja stisko mladih izobražencev v sodobni posttranzicijski družbi
Drama Nekoč se bova temu smejala je odrska priredba uspešnice Ljubezenski roman (2015), ki jo je posebej za MGL napisala v Berlinu živeča hrvaška pisateljica, dramaturginja, performerka in režiserka Ivana Sajko. V drami avtorica vzame pod drobnogled partnerski odnos, ki kloni pod notranjimi in zunanjimi pritiski ter nakaže, kako frustracije staršev vplivajo na njunega otroka. Predstava prikaže družbo, v kateri peščica bogatih ne razume množice revnih, med vrsticami pa se tudi sprašuje, ali je sploh mogoča pravičnejša ureditev sveta.
Najnovejša predstava Mestnega gledališča ljubljanskega izpostavlja stisko mladih izobražencev v sodobni posttranzicijski družbi
Drama Nekoč se bova temu smejala je odrska priredba uspešnice Ljubezenski roman (2015), ki jo je posebej za MGL napisala v Berlinu živeča hrvaška pisateljica, dramaturginja, performerka in režiserka Ivana Sajko. V drami avtorica vzame pod drobnogled partnerski odnos, ki kloni pod notranjimi in zunanjimi pritiski ter nakaže, kako frustracije staršev vplivajo na njunega otroka. Predstava prikaže družbo, v kateri peščica bogatih ne razume množice revnih, med vrsticami pa se tudi sprašuje, ali je sploh mogoča pravičnejša ureditev sveta.
Fonolaboratorij obsega zvočno izolirano sobo, v kateri so mikrofon, predojačevalec, zvočniki in druge naprave. Nova pridobitev bo na voljo vsem, ki bodo z inštitutom raziskovalno povezani, je poudaril predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Kozma Ahačič. Fonetika in fonologija sta v jedru jezikoslovja. Ne smemo pozabiti, da knjižni jezik nastane z opazovanjem govorjenega jezika.
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo zasnovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo snovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
Neveljaven email naslov