Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Po Ljubljani se razliva Tinta, mednarodni festival stripa

06.10.2021

Kino Šiška, Zavod Stripolis in Forum Ljubljana – revija Stripburger so prestolnico preplavili s še eno izdajo mednarodnega festivala stripa Tinta. Z razstavami in dogodki predstavljajo domače in tuje stripovske dosežke in novosti, pa tudi projekte, ki to zvrst potiskajo že na mejo z drugimi umetniškimi praksami. V središču sta letos med drugimi dva stripovska virtuoza: Francoz Emanuel Guibert in Američan Peter Kuper. Letošnja Tinta bo razlita, pravijo, ker toliko dežuje. Pa nič za to, glavno nas čaka v galerijah. Kresija ob ljubljanskem Tromostovju je neke vrste festivalsko središče z zloženkami, značkami, majicami in plakatnimi predstavitvami letošnjih gostov. Tu so tudi novi izvirni in prevedeni stripi, ki se potegujejo za nagrado zlatirepec. Tej so letos dodali novo kategorijo izdaj za otroke. Kar polovico stene pa so zavzeli Zlati osli, pove Izar Lunaček. Emanuel Guibert, ki so si ga privoščili Zlati osli, se bo predstavil v nekaj minut hoje oddaljeni galeriji Equrna na razstavi Narisano življenje. Gre za enega najpomembnejših stripovskih scenaristov in risarjev francoskega novega vala, poznamo ga po omenjenem Ariolu, modrem osličku z velikimi očali in dolgimi ušesi, zdaj bomo v prevodu dobili še Sardino v vesolju. V Franciji je najbolj uveljavljen z deli za odrasle, navdihujejo ga prijateljstva – kot v Alanovi vojni, ki jo je pripravil po spominih upokojenega ameriškega vojaka. Stripovski roman Fotograf pa je prijateljeva izkušnja v Afgánistanski vojni. Kino Šiška, Zavod Stripolis in Forum Ljubljana – revija Stripburger so prestolnico preplavili s še eno izdajo mednarodnega festivala stripa Tinta. Z razstavami in dogodki predstavljajo domače in tuje stripovske dosežke in novosti, pa tudi projekte, ki to zvrst potiskajo že na mejo z drugimi umetniškimi praksami. V središču sta letos med drugimi dva stripovska virtuoza: Francoz Emanuel Guibert in Američan Peter Kuper. Letošnja Tinta bo razlita, pravijo, ker toliko dežuje. Pa nič za to, glavno nas čaka v galerijah. Kresija ob ljubljanskem Tromostovju je neke vrste festivalsko središče z zloženkami, značkami, majicami in plakatnimi predstavitvami letošnjih gostov. Tu so tudi novi izvirni in prevedeni stripi, ki se potegujejo za nagrado zlatirepec. Tej so letos dodali novo kategorijo izdaj za otroke. Kar polovico stene pa so zavzeli Zlati osli, pove Izar Lunaček. Emanuel Guibert, ki so si ga privoščili Zlati osli, se bo predstavil v nekaj minut hoje oddaljeni galeriji Equrna na razstavi Narisano življenje. Gre za enega najpomembnejših stripovskih scenaristov in risarjev francoskega novega vala, poznamo ga po omenjenem Ariolu, modrem osličku z velikimi očali in dolgimi ušesi, zdaj bomo v prevodu dobili še Sardino v vesolju. V Franciji je najbolj uveljavljen z deli za odrasle, navdihujejo ga prijateljstva – kot v Alanovi vojni, ki jo je pripravil po spominih upokojenega ameriškega vojaka. Stripovski roman Fotograf pa je prijateljeva izkušnja v Afgánistanski vojni. V fokusu letošnje Tinte je še eno veliko ime, Američan Peter Kuper, ki strip in ilustracijo prodorno izrablja za družbeno in politično kritiko v revijah The New Yorker in MAD. Znan je po tem, da v strip mojstrsko pretaplja književne klasike. Med drugim se je na sodoben način spopadel z arhaično kritiko kolonializmu v kontroverznem romanu Josepha Conrada Srce teme, po katerem je bil navdahnjen znameniti hollywoodski film Apokalipsa zdaj. V Vodnikovi domačiji pa so na ogled izvirniki iz njegove zbirke Kafka, v kateri je uporabil tehniko praskanke. Ta spominja na lesorez, kar se z močnimi črno-belimi kontrasti ujame z občutkom tesnobe, z absurdnostjo in čudaškostjo. In če vas iz Šiške zanese spet nazaj v središče prestolnice še v DobroVago, si tam lahko ogledate izdaje majhne Berlinske umetniške, družbeno in izobraževalno angažirane založbe z imenom Colorama. V soboto se v Kinu Šiška v Ljubljani obeta tudi tradicionalni sejem s številni delavnicami in pogovori ter zvečer še s podelitvijo nagrad zlatirepec in seveda glasbo.

Mojster francoskega novega vala Emanuel Guibert se navdihuje v zgodbah prijateljev Američan Peter Kuper pa v strip pretaplja književne klasike, kot je Franz Kafka.

Kino Šiška, Zavod Stripolis in Forum Ljubljana – revija Stripburger so prestolnico preplavili s še eno izdajo mednarodnega festivala stripa Tinta. Z razstavami in dogodki predstavljajo domače in tuje stripovske dosežke in novosti, pa tudi projekte, ki to zvrst potiskajo že na mejo z drugimi umetniškimi praksami. V središču sta letos med drugimi dva stripovska virtuoza: Francoz Emanuel Guibert in Američan Peter Kuper.

Letošnja Tinta bo razlita, pravijo, ker toliko dežuje. Pa nič za to, glavno nas čaka v galerijah. Kresija ob ljubljanskem Tromostovju je neke vrste festivalsko središče z zloženkami, značkami, majicami in plakatnimi predstavitvami letošnjih gostov. Tu so tudi novi izvirni in prevedeni stripi, ki se potegujejo za nagrado zlatirepec. Tej so letos dodali novo kategorijo izdaj za otroke. Kar polovico stene pa so zavzeli Zlati osli, pove Izar Lunaček.

Emanuel Guibert, ki so si ga privoščili Zlati osli, se bo predstavil v nekaj minut hoje oddaljeni galeriji Equrna na razstavi Narisano življenje. Gre za enega najpomembnejših stripovskih scenaristov in risarjev francoskega novega vala, poznamo ga po omenjenem Ariolu, modrem osličku z velikimi očali in dolgimi ušesi, zdaj bomo v prevodu dobili še Sardino v vesolju. V Franciji je najbolj uveljavljen z deli za odrasle, navdihujejo ga prijateljstva – kot v Alanovi vojni, ki jo je pripravil po spominih upokojenega ameriškega vojaka. Stripovski roman Fotograf pa je prijateljeva izkušnja v Afganistanski vojni.

"Že dolgo tega sem se odločil, da ne bom ustvaril biografije nekoga, ki ga osebno ne poznam. Tako med mojimi ne boste našli dela o Juliju Cezarja na primer. Najprej se s človekom spoznava, nato se ceniva, potem pride spontana želja, da skupaj preživiva čas, ta pa vodi v zgodbe. Če opazim, da prijatelj ne namerava svoje zanimive pripovedi sam objaviti, se ponudim jaz – s tem jo oživim. Pisanje postane alibi za druženje, ki ga je zato vse več in več. Knjiga pa je nekakšen naraven sadež tega prijateljstva."

V fokusu letošnje Tinte je še eno veliko ime, Američan Peter Kuper, ki strip in ilustracijo prodorno izrablja za družbeno in politično kritiko v revijah The New Yorker in MAD. Znan je po tem, da v strip mojstrsko pretaplja književne klasike. Med drugim se je na sodoben način spopadel z arhaično kritiko kolonializmu v kontroverznem romanu Josepha Conrada Srce teme, po katerem je bil navdahnjen znameniti hollywoodski film Apokalipsa zdaj. V Vodnikovi domačiji pa so na ogled izvirniki iz njegove zbirke Kafka, v kateri je uporabil tehniko praskanke. Ta spominja na lesorez, kar se z močnimi črno-belimi kontrasti ujame z občutkom tesnobe, z absurdnostjo in čudaškostjo.

"Imel sem prijatelja, ki je, medtem ko smo pili pivo, rad na glas bral Kafko. Ob zgodbah smo se zelo smejali, na tak način je namreč iz njegove črnine izstopil humor. In to mi je tudi dalo misliti, da bi se Kafkova besedila dalo odlično umestiti v strip. Postala so moje sidrišče za eksperimentiranje s pripovedovanjem in privoščil sem si veliko več kot v svojih lastnih stripovskih zgodbah. Franza Kafko se res da lepo preobraziti v sodobno vizijo. Upam, da se bo tisti, ki bo videl moj strip, vrnil tudi k izvirnikom, in tako poleg mojega pogleda dodal še svojega. Lepota tega pisatelja je, da njegova dela prestanejo test časa v tem našem zelo kafkovskem svetu."

In če vas iz Šiške zanese spet nazaj v središče prestolnice še v DobroVago, si tam lahko ogledate izdaje majhne Berlinske umetniške, družbeno in izobraževalno angažirane založbe z imenom Colorama. V soboto se v Kinu Šiška v Ljubljani obeta tudi tradicionalni sejem s številni delavnicami in pogovori ter zvečer še s podelitvijo nagrad zlatirepec in seveda glasbo.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Po Ljubljani se razliva Tinta, mednarodni festival stripa

06.10.2021

Kino Šiška, Zavod Stripolis in Forum Ljubljana – revija Stripburger so prestolnico preplavili s še eno izdajo mednarodnega festivala stripa Tinta. Z razstavami in dogodki predstavljajo domače in tuje stripovske dosežke in novosti, pa tudi projekte, ki to zvrst potiskajo že na mejo z drugimi umetniškimi praksami. V središču sta letos med drugimi dva stripovska virtuoza: Francoz Emanuel Guibert in Američan Peter Kuper. Letošnja Tinta bo razlita, pravijo, ker toliko dežuje. Pa nič za to, glavno nas čaka v galerijah. Kresija ob ljubljanskem Tromostovju je neke vrste festivalsko središče z zloženkami, značkami, majicami in plakatnimi predstavitvami letošnjih gostov. Tu so tudi novi izvirni in prevedeni stripi, ki se potegujejo za nagrado zlatirepec. Tej so letos dodali novo kategorijo izdaj za otroke. Kar polovico stene pa so zavzeli Zlati osli, pove Izar Lunaček. Emanuel Guibert, ki so si ga privoščili Zlati osli, se bo predstavil v nekaj minut hoje oddaljeni galeriji Equrna na razstavi Narisano življenje. Gre za enega najpomembnejših stripovskih scenaristov in risarjev francoskega novega vala, poznamo ga po omenjenem Ariolu, modrem osličku z velikimi očali in dolgimi ušesi, zdaj bomo v prevodu dobili še Sardino v vesolju. V Franciji je najbolj uveljavljen z deli za odrasle, navdihujejo ga prijateljstva – kot v Alanovi vojni, ki jo je pripravil po spominih upokojenega ameriškega vojaka. Stripovski roman Fotograf pa je prijateljeva izkušnja v Afgánistanski vojni. Kino Šiška, Zavod Stripolis in Forum Ljubljana – revija Stripburger so prestolnico preplavili s še eno izdajo mednarodnega festivala stripa Tinta. Z razstavami in dogodki predstavljajo domače in tuje stripovske dosežke in novosti, pa tudi projekte, ki to zvrst potiskajo že na mejo z drugimi umetniškimi praksami. V središču sta letos med drugimi dva stripovska virtuoza: Francoz Emanuel Guibert in Američan Peter Kuper. Letošnja Tinta bo razlita, pravijo, ker toliko dežuje. Pa nič za to, glavno nas čaka v galerijah. Kresija ob ljubljanskem Tromostovju je neke vrste festivalsko središče z zloženkami, značkami, majicami in plakatnimi predstavitvami letošnjih gostov. Tu so tudi novi izvirni in prevedeni stripi, ki se potegujejo za nagrado zlatirepec. Tej so letos dodali novo kategorijo izdaj za otroke. Kar polovico stene pa so zavzeli Zlati osli, pove Izar Lunaček. Emanuel Guibert, ki so si ga privoščili Zlati osli, se bo predstavil v nekaj minut hoje oddaljeni galeriji Equrna na razstavi Narisano življenje. Gre za enega najpomembnejših stripovskih scenaristov in risarjev francoskega novega vala, poznamo ga po omenjenem Ariolu, modrem osličku z velikimi očali in dolgimi ušesi, zdaj bomo v prevodu dobili še Sardino v vesolju. V Franciji je najbolj uveljavljen z deli za odrasle, navdihujejo ga prijateljstva – kot v Alanovi vojni, ki jo je pripravil po spominih upokojenega ameriškega vojaka. Stripovski roman Fotograf pa je prijateljeva izkušnja v Afgánistanski vojni. V fokusu letošnje Tinte je še eno veliko ime, Američan Peter Kuper, ki strip in ilustracijo prodorno izrablja za družbeno in politično kritiko v revijah The New Yorker in MAD. Znan je po tem, da v strip mojstrsko pretaplja književne klasike. Med drugim se je na sodoben način spopadel z arhaično kritiko kolonializmu v kontroverznem romanu Josepha Conrada Srce teme, po katerem je bil navdahnjen znameniti hollywoodski film Apokalipsa zdaj. V Vodnikovi domačiji pa so na ogled izvirniki iz njegove zbirke Kafka, v kateri je uporabil tehniko praskanke. Ta spominja na lesorez, kar se z močnimi črno-belimi kontrasti ujame z občutkom tesnobe, z absurdnostjo in čudaškostjo. In če vas iz Šiške zanese spet nazaj v središče prestolnice še v DobroVago, si tam lahko ogledate izdaje majhne Berlinske umetniške, družbeno in izobraževalno angažirane založbe z imenom Colorama. V soboto se v Kinu Šiška v Ljubljani obeta tudi tradicionalni sejem s številni delavnicami in pogovori ter zvečer še s podelitvijo nagrad zlatirepec in seveda glasbo.

Mojster francoskega novega vala Emanuel Guibert se navdihuje v zgodbah prijateljev Američan Peter Kuper pa v strip pretaplja književne klasike, kot je Franz Kafka.

Kino Šiška, Zavod Stripolis in Forum Ljubljana – revija Stripburger so prestolnico preplavili s še eno izdajo mednarodnega festivala stripa Tinta. Z razstavami in dogodki predstavljajo domače in tuje stripovske dosežke in novosti, pa tudi projekte, ki to zvrst potiskajo že na mejo z drugimi umetniškimi praksami. V središču sta letos med drugimi dva stripovska virtuoza: Francoz Emanuel Guibert in Američan Peter Kuper.

Letošnja Tinta bo razlita, pravijo, ker toliko dežuje. Pa nič za to, glavno nas čaka v galerijah. Kresija ob ljubljanskem Tromostovju je neke vrste festivalsko središče z zloženkami, značkami, majicami in plakatnimi predstavitvami letošnjih gostov. Tu so tudi novi izvirni in prevedeni stripi, ki se potegujejo za nagrado zlatirepec. Tej so letos dodali novo kategorijo izdaj za otroke. Kar polovico stene pa so zavzeli Zlati osli, pove Izar Lunaček.

Emanuel Guibert, ki so si ga privoščili Zlati osli, se bo predstavil v nekaj minut hoje oddaljeni galeriji Equrna na razstavi Narisano življenje. Gre za enega najpomembnejših stripovskih scenaristov in risarjev francoskega novega vala, poznamo ga po omenjenem Ariolu, modrem osličku z velikimi očali in dolgimi ušesi, zdaj bomo v prevodu dobili še Sardino v vesolju. V Franciji je najbolj uveljavljen z deli za odrasle, navdihujejo ga prijateljstva – kot v Alanovi vojni, ki jo je pripravil po spominih upokojenega ameriškega vojaka. Stripovski roman Fotograf pa je prijateljeva izkušnja v Afganistanski vojni.

"Že dolgo tega sem se odločil, da ne bom ustvaril biografije nekoga, ki ga osebno ne poznam. Tako med mojimi ne boste našli dela o Juliju Cezarja na primer. Najprej se s človekom spoznava, nato se ceniva, potem pride spontana želja, da skupaj preživiva čas, ta pa vodi v zgodbe. Če opazim, da prijatelj ne namerava svoje zanimive pripovedi sam objaviti, se ponudim jaz – s tem jo oživim. Pisanje postane alibi za druženje, ki ga je zato vse več in več. Knjiga pa je nekakšen naraven sadež tega prijateljstva."

V fokusu letošnje Tinte je še eno veliko ime, Američan Peter Kuper, ki strip in ilustracijo prodorno izrablja za družbeno in politično kritiko v revijah The New Yorker in MAD. Znan je po tem, da v strip mojstrsko pretaplja književne klasike. Med drugim se je na sodoben način spopadel z arhaično kritiko kolonializmu v kontroverznem romanu Josepha Conrada Srce teme, po katerem je bil navdahnjen znameniti hollywoodski film Apokalipsa zdaj. V Vodnikovi domačiji pa so na ogled izvirniki iz njegove zbirke Kafka, v kateri je uporabil tehniko praskanke. Ta spominja na lesorez, kar se z močnimi črno-belimi kontrasti ujame z občutkom tesnobe, z absurdnostjo in čudaškostjo.

"Imel sem prijatelja, ki je, medtem ko smo pili pivo, rad na glas bral Kafko. Ob zgodbah smo se zelo smejali, na tak način je namreč iz njegove črnine izstopil humor. In to mi je tudi dalo misliti, da bi se Kafkova besedila dalo odlično umestiti v strip. Postala so moje sidrišče za eksperimentiranje s pripovedovanjem in privoščil sem si veliko več kot v svojih lastnih stripovskih zgodbah. Franza Kafko se res da lepo preobraziti v sodobno vizijo. Upam, da se bo tisti, ki bo videl moj strip, vrnil tudi k izvirnikom, in tako poleg mojega pogleda dodal še svojega. Lepota tega pisatelja je, da njegova dela prestanejo test časa v tem našem zelo kafkovskem svetu."

In če vas iz Šiške zanese spet nazaj v središče prestolnice še v DobroVago, si tam lahko ogledate izdaje majhne Berlinske umetniške, družbeno in izobraževalno angažirane založbe z imenom Colorama. V soboto se v Kinu Šiška v Ljubljani obeta tudi tradicionalni sejem s številni delavnicami in pogovori ter zvečer še s podelitvijo nagrad zlatirepec in seveda glasbo.


28.02.2017

Carpe artem 3-Cesarjeva nova oblačila

Oddaja bo v znamenju 3. koncerta cikla Carpe Artem, ki ga prireja društvo za komorno glasbo Amadeus. V Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor so nastopili godalci komornega ansambla, sicer člani Simfoničnega orkestra SNG Maribor, z gostujočimi glasbeniki: pianistka Tjaša Šulc Dejanović, violinista Matej Haas in Miladin Batalović, violistka Ana Pravdič in violončelist Nikolaj Sajko. Na koncertu z naslovom Cesarjeva nova oblačila so predstavili Klavirski kvintet v E-duru, op. 15, Ericha Wolfganga Korngolda, edini dokončani stavek Klavirskega kvarteta v a-molu Gustava Mahlerja, Železno brigado Arnolda Schönberga in Cesarski valček Johanna Straussa mlajšega v priredbi Arnolda Schönberga. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.


25.02.2017

Mediteran: Provansalski umetniki in Marseille, 51. oddaja

Pred nami je enainpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. V oddaji z naslovom Provansalski umetniki in Marseille bomo predstavili nekaj velikih imen iz sveta umetnosti, ki so delovali ali prebivali v provansalskih mestih, kot so Paul Cézanne, Darius Milhaud, Arthur Rimbaud in drugi. Slišali boste tudi zanimiv odlomek iz Matvejevićevega Mediteranskega brevirja, v katerem je pisatelj slikovito opisal značilnosti in značaj ljudi te južnofrancoske pokrajine, pa tudi glasbo dveh manj znanih marsejskih skladateljev preteklega časa – Folqueta in Gauthierja iz Marseilla. Na sporedu bo še glasba Dariusa Milhauda, Franza Liszta, Bruna Maderne, Hectorja Berlioza, Benjamina Brittna in Gilberta Amyja.


18.02.2017

Mediteran: Zgodbe iz Provanse, 50. oddaja

V petdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere bomo najprej predstavili dve uglasbitvi stare francoske pravljice Aucassin in Nicolette, se nato pomudili v gradu Tarascon, kjer je po pripovedi Alphonsa Daudeta domoval neustrašni Tartarin in v drugem delu oddaje obiskali še nekaj znamenitih provansalskih krajev, kot so Arles, Salon-de-Provence in Aix-de-Provence. Na sporedu bo glasba Paula Le Flema, Andréja Grétryja, Jeana Gillesa, Einojuhanija Rautavaare, Cesareja Negrija, Pierra Certona, Clémenta Janequina in Dariusa Milhauda.


14.02.2017

Carpe Artem 2-Umetnost za umetnost

Na 2. koncertu komornega cikla Carpe artem so v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor nastopili godalci komornega ansambla, sicer člani Simfoničnega orkestra SNG Maribo: violinist Miladin Batalović, violist Levente Gidro in violončelist Gorazd Strlič. Pridružil se jim je pianist Denys Masliuk iz Ukrajine, ki živi in dela v Kopru. Glasbeniki so na koncertu z naslovom L’art pour l’art / Umetnost za umetost izvedli Preludije in fuge v d-molu, g-molu in F-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta, nastale po zgledu preludijev in fug Johanna Sebastiana Bacha, št. 853, 883 in 882. Sodobna skladba v sporedu je bila Igra štirih – L’art pour l’art za violino, violo, violončelo in klavir Igorja Štuheca iz leta 2004. Drugi del koncerta so posvetili izvedbi Klavirskega tria št. 1 v B-duru, op. 99, D 898, Franza Schuberta. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc-


11.02.2017

Mediteran: Provansalska mesta in poezija, 49. oddaja

Pred nami je devetinštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo predstavili katare v zahodni Evropi, danes pa bomo obiskali nekaj očarljivih in zgodovinsko pomembnih mest, kot so Narbonne, Béziers, Avignon in Nîmes. V oddaji z naslovom Provansalska mesta in poezija bomo predvajali glasbo Edmonda Audrana, Yvesa Nata, Francisa Poulenca, Johannesa Brahmsa, Jacopa da Bologne, Claudia Monteverdija, Georgesa Bizeta in Francesca Cilee, slišali pa boste tudi nekaj pesemskih odlomkov Georgesa Brassensa, Paula Valéryja, Ludwiga Tiecka in Francesca Petrarce.


04.02.2017

Mediteran: Katari v zahodni Evropi, 48. oddaja

Pred nami je oseminštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo predstavili viteško ljubezensko liriko oksitanskih trubadurjev, danes pa bomo raziskali katarstvo – družbeno in versko gibanje, ki se je širilo po Evropi od XI. do XIV. stoletja. Posebej se bomo osredotočili na preganjanje katarov v južni Franciji, ki ga je leta 1208 z napovedjo križarske vojne sprožil papež Inocenc III. Predvajali bomo trubadurske pesmi, ki opevajo vzpon in padec katarov, na koncu oddaje pa boste slišali tudi glasbeni odlomek Jeana-Josepha de Mondonvilla.


28.01.2017

Mediteran: Oksitanija - dežela trubadurjev, 47. oddaja

Na vrsti je sedeminštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo obiskala dva znamenita glasbena festivala Pabla Casalsa in Jordija Savalla, današnja oddaja pa bo v znamenju trubadurske lirike, ki je od konca XI. do začetka XIII. stoletja cvetela v Oksitaniji, deželi na jugu Francije. Predvajali bomo izbor trubadurskih pesmi Guilhelma de Peitieusa, Raimona de Miravala, Comtesse de Dia, Bernarta de Ventadorna, Girauta de Bornelha in drugih, manj znanih ustvarjalcev viteške ljubezenske lirike, na sporedu pa bo tudi glasba Charlesa Gounoda in Richarda Wagnerja.


21.01.2017

Mediteran: Glasbena festivala v Pradesu in opatiji Saint-Marie de Fontfroide, 46. oddaja

Pred nami je šestinštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo zapustili Barcelono in se odpravili proti francoski meji, danes pa se bomo zadržali predvsem v Pradesu in v opatiji Saint-Marie de Fontfroide. V Pradesu je legendarni violončelist Pablo Casals dolga leta vodil odmevni mednarodni festival komorne glasbe, ki so ga leta 1982 preimenoval v Mednarodni Casalsov festival, v opatiji Saint-Marie de Fontfroide pa sta Jordi Savall in Montserrat Figueras ustanovila danes cenjeni festival Glasba in zgodovina v medkulturnem dialogu, posvečen glasbi starejših obdobij. Na sporedu bodo dela Clauda Debussyja, Césarja Francka, Xavierja Benguerela, Johanna Sebastiana Bacha, Ludwiga van Beethovna in Hectorja Berlioza, slišali pa boste tudi glasbo romov iz Perpignana in katalonsko ljudsko z naslovom Ptičje petje.


14.01.2017

Mediteran: Novejša glasba Barcelone, 45. oddaja

Na vrsti je petinštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Pretekla oddaja je bila v znamenju operne tradicije Barcelone, tokratno pa posvečamo glasbi skladateljev iz 20. stoletja, ki so v tem katalonskem mestu pustili večji pečat. V Barceloni so med drugim delovali Enrique Granados, Roberto Gerhard, Miguel Llobet, Federico Mompou, Osvaldo Golijov in Mauricio Sotelo, na sporedu pa bo še glasba Arnolda Schönberga, Ernesta Halffterja in Alberta Guinovarta.


10.01.2017

SSSK 27.12.2016 /FM-NICHOLAS ALTSTAEDT

Na 9. Festivalu Maribor je 7. septembra 2016 nastopil mednarodno priznani nemško-francoski violončelist Nicolas Altstaedt, ki se posveča izvajanju glasbe različnih obdobij. Skladbe iz obdobja poznega baroka igra tudi na baročni violončelo, izvaja klasičen in romantičen repertoar ter se posveča izvajanju sodobne glasbe za violončelo. Na koncertu v Minoritski cerkvi v Mariboru se je posvetil izvajanju suit za violončelo Johanna Sebastiana Bacha, v spored pa je vključil tudi skladbo Tri kitice na Sacherjevo ime francoskega skladatelja iz 20. in začetka 21. stoletja Henrija Dutilleuxa. Altstaedt je v oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, izvedel štiri suite Johanna Sebastiana Bacha: Prvo suito v G-duru, z oznako Bachovih del 1007, Drugo suito v d-molu, z oznako del 1008, Tretjo suito v C-duru, z oznako del 1009, in Suito za violončelo št. 5 v c-molu, z oznako del 1011, Johanna Sebastiana Bacha.


07.01.2017

Mediteran: Operna tradicija Barcelone, 44. oddaja

Pred nami je štiriinštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnjo soboto smo raziskali Barcelono, kjer se bomo zadržali tudi tokrat, ko bo v ospredju operna tradicija te katalonske metropole. Mesto premore nekaj odličnih glasbenih institucij, kot sta Gran teatre del Liceu in Palau de la Música, v Barceloni pa so se med drugimi rodili imenitni operni pevci, kot so Mercedes Capsir, Victoria de Los Angeles, Montserrat Caballé in José Carreras Na sporedu bo glasba, pod katero so se podpisali Gaetano Donizetti, Giuseppe Verdi, Richard Wagner, Josep Anselm Clavé in Christopher Rouse.


31.12.2016

Mediteran: Zakladi Barcelone, 43. oddaja

Na vrsti je triinštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo raziskali širše območje Katalonije, današnjo oddajo pa v celoti posvečamo Barceloni. Predstavili bomo njena znamenita gledališča, operne hiše in koncertne dvorane ter izpostavili nekaj najpomembnejših glasbenikov, ki so zaznamovali katalonsko prestolnico. Na sporedu bo glasba Antonia Caldare, Domenica Scarlattija, Antonia Solerja, Domeneca Terradellasa, Fernanda Sora, Antonia Martina Y Colla, Francisca Guerrera in Joana Aranésa.


17.12.2016

Mediteran: Katalonija v glasbi, 42. oddaja

Dvainštirideseto oddajo iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere posvečamo glasbi, ki je skozi stoletja nastajala v Kataloniji; na ulicah Barcelone, v starodavnih sakralnih objektih te prestolnice, samostanih, pa tudi v njeni širši okolici. V oddaji bomo najprej predvajali odlomek speva Congaudeant Catholici – najstarejšega ohranjenega primera triglasne polifonije. Nato bomo slišali nekaj primerov viteške in ljubezenske lirike provansalskih in katalonskih trubadurjev, Ave Mario iz srednjeveškega kodeksa Llibre Vermell, na sporedu pa bodo še dela, ki so jih podpisali Johannes Cornago, Juan de Urrede, Fracesc Valls, Juan Pau Pujol, Luigi Boccherini in drugi…


10.12.2016

Mediteran: Španija med zgodovino in fantazijo, 41. oddaja

Na vrsti je enainštirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnjo soboto smo se dlje časa zadržali v Valencii, kjer začenjamo tudi današnjo oddajo. Najprej bomo spoznali skladatelje Enriqueja Granadosa, Luisa de Pabla in Tomása Marca, nato pa se bomo odpravili proti Saguntu, kjer so pred leti obnovili antično gledališče in zdaj prirejajo vrhunske dramske predstave in koncerte. V nadaljevanju oddaje bomo obiskali še starodavni templjarski grad nad Peniscolo, mesteci Tarragona in El Vendrell, kjer je sedež Mednarodnega glasbenega festivala Pabla Casalsa, predstavili pa bomo še Bizetovo Carmen in Lisztovo koncertno turnejo po Španiji.


03.12.2016

Mediteran: Bogastvo Valencie, 40. oddaja

Štirideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere je v celoti posvečena Valencii in njeni bogati zgodovini. V prvem delu bomo spoznali kastiljskega viteza El Cida Campeadorja, ki je v enajstem stoletju zavzel Valencio in premagal mavrsko vojsko. Osrednji del oddaje bo v znamenju glasbe Richarda Wagnerja, ki je v svojem delu povzel legendo o Parsifalu Wolframa von Eschenbacha, v zadnjem delu pa bomo spoznali nekaj skladateljev, ki so skozi zgodovino zaznamovali to mesto na jugu Španije. Na sporedu bo glasba pod katero so se podpisali Marc-Antoine Charpentier, Jules Massenet, Juan Cabanilles, Richard Wagner, Vincente Martín y Soler, Jose Serrano in Manuel Palau Boix.


26.12.2016

Pogovor Carla de Incontrere in Mateja Venierja

Ugledni italijanski muzikolog in skladatelj Carlo de Incontrera v zadnjem času tesno sodeluje s tretjim programom Radia Slovenija. Za program ARS je v zadnjih letih adaptiral dva ciklusa radijskih oddaj – Zlato Donave in Popotovanje po Renu, ki ju je izvorno pripravil za Italijanski radio, na pobudo odgovornega urednika programa ARS Mateja Venierja pa ekskluzivno za Radio Slovenija nastaja izjemno obsežen ciklus oddaj z naslovom Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. V pogovoru bo avtor predstavil genezo zadnjega ciklusa, ki temelji na njegovih zapiskih s popotovanj po deželah Sredozemskega morja. Govori o zgodovini in umetniški atmosferi izjemno raznovrstnih kultur, krajev ter mitoloških in ljudskih izročilih. S Carlom de Incontrero se bo pogovarjal odgovorni urednik tretjega programa Radia Slovenija, programa ARS – Matej Venier. Za prevajanje bo poskrbela Saša Grahovac Fabbri.


24.11.2016

Banchetto musicale: Glasbene vezi med Slovenci in Italijani v 16. in 17. stoletju

V oddaji bomo predstavili glasbo italijanskih skladateljev 16. in 17. stoletja, ki je povezana s slovenskim Primorjem in koprsko stolnico. Poslušali bomo glasbo slepega renesančnega lutnjista Giacoma Gorzanisa, ki je živel v Trstu in muziciral plemičem na Kranjskem, posvetili se bomo frančiškanskemu menihu in organistu koprske stolnice Gabriellu Pulitiju, ki so mu rekli »l’Allegro«, in predstavili nekaj biserov iz bogatega repertoarja duhovne glasbe, ki se je ohranil v stolnem arhivu.


26.11.2016

Operni libreto – blagoslov ali prekletstvo?, pogovor z Lorenzom Castrioto in Dejanom Juravićem

Ars na 32. Slovenskem knjižnem sejmu Operni libreto – blagoslov ali prekletstvo? Pogovor z dirigentom Lorenzom Castrioto in urednikom Dejanom Juravićem Prevajalka: Saša Grahovac Fabbri Zgodovina pozna nekaj zares dobrih libretov, ki poudarjajo glasbeno plat opere in jo izboljšujejo; toda še več je takih, ki bi brez »prave« glasbe že zdavnaj utonili v pozabo. Kako libreto ohranja iluzijo in pravljičnost? Je poglavitna sposobnost pisca ali skladateljeva nadarjenost? Je samo glasba tista, ki ohranja operna dela pri življenju? Odgovore na ta in druga vprašanja bosta iskala dirigent Lorenzo Castriota in urednik Dejan Juravić.


26.11.2016

Mediteran: Palma de Mallorca - letovišče umetnikov, 39. oddaja

V prvem delu 39. oddaje iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere bomo spoznali skladatelja Frédérica Chopina in slikarja Juana Mirója, ki sta del življenja preživela na Palmi de Mallorca. Nato se bomo odpravili v pristanišče Dénia, od tam v zgodovinsko pomembna kraja Gandio in Xativo, kjer se je začel vzpon dinastije Borgia, naš končni cilj pa je Valencia. Poleg Chopinove glasbe bodo na sporedu še dela Francisa Poulenca, Georgesa Bizeta, Johna Cagea, Pierra Bouleza, Sylvana Bussottija, Josquina Despreza, Francesca Borgie, Luysa Milána in Bartomeuja Carceresa.


25.11.2016

Slovenski knjižni sejem: Valovi kratkih zgodb. Predstavitev knjige nagrajenih zgodb ob 25-letnici natečaja Programa Ars.

Program Ars že 25 let razpisuje natečaj za najboljšo kratko zgodbo. Nagrajena dela lahko zdaj prebirate v knjigi Valovi kratkih zgodb, ki je izšla pri LUD-u Literatura, poslušate v interpretaciji igralcev in igralk na 1. in 3. programu Radia Slovenija v oddaji Literarni nokturno, med vožnjo na mestnih in primestnih avtobusih LPP-ja, Saška Rakef in Alen Jelen s sodelavci pa sta jih ob izidu knjige predstavila v Literarnem večeru na 32. Slovenskem knjižnem sejmu. Scenarij: Saška Rakef Perko, režiser: Alen Jelen, glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Nejc Zupančič, igralci: Nejc Cijan Garlatti, Robert Prebil, Lara Janković in Vesna Jevnikar.


Stran 106 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov