Parižan Gaspard-Félix Tournachon, znan kot Nadar, je v drugi polovici 19. stoletja v tehniki mokrega kolodija upodabljal pomembne predstavnike evropske kulture, kot so književnik Victor Hugo, slikar Gustave Courbet in skladatelj Giuseppe Verdi. V Narodni galeriji v Ljubljani si lahko ogledamo potujočo razstavo 41-ih portretov, ki jo je pripravil pariški muzej Jeu de Paume v sodelovanju z mediateko francoskega ministrstva za kulturo.

V Narodni galeriji si lahko ogledamo potujočo razstavo del pariškega fotografa 19. stoletja

''Česar se ne da naučiti, je občutek za svetlobo − umetniški učinek svetlobe v različnem delu dneva in v različnih letnih časih.''  

Parižan Gaspard-Félix Tournachon, znan kot Nadar, je v drugi polovici 19. stoletja v tehniki mokrega kolodija upodabljal pomembne predstavnike evropske kulture, kot so književnik Victor Hugo, slikar Gustave Courbet in skladatelj Giuseppe Verdi. V Narodni galeriji v Ljubljani si lahko ogledamo potujočo razstavo 41-ih portretov, ki jo je pripravil pariški muzej Jeu de Paume v sodelovanju z mediateko francoskega ministrstva za kulturo.

Nadar, sicer še novinar, pisatelj in karikaturist, je fotografijo pojmoval kot umetnost, čeprav so v tistem času obstajali dvomi, ali je taka oznaka upravičena, če vse naredi kemíjski postopek. Pa vendar so se fotografi že zavedali pomena kompozicije in izpovednosti. Na fotografijo je vplivalo zahodno portretno slikarstvo, ta pa v obratni smeri tako v smislu novih pristopov kadriranja kot pojmovanja svetlobe navdihovala slikarje, posebej impresioniste – te pa je Nadar, kot sam zapiše, kar dolgo preziral.

''Maneta sem spoznal zahvaljujoč Baudelairu, ki je želel spremeniti moje podcenjevalno mnenje o impresionizmu. Moram priznati, da mu je uspelo. V poznejših letih sem za svojo zbirko kupil nekaj njegovih slik.'' 

V Pariz kot svetovni kulturni center so se zlasti proti koncu 19. stoletja stekali umetniki, intelektualci in vplivneži iz vse Evrope in Nadar je mel z njimi stike. V svoji bogato opremljeni sprejemnici je imel na mizi zlato knjigo. Portretiranci so se med čakanjem v njo podpisali, pa kaj narisali. Francoski skladatelj Hector Berlioz je vanjo celo napisal del partiture iz ene od svojih oper.

Portretirance je mojstrsko nastavljal naravni svetlobi, ki je pronicala skozi železno-stekleno konstrukcijo ateljeja na vrhu stavbe. Kot tehnični navdušenec pa je tudi patentiral fotografiranje ob pomoči umetne svetlobe, kar mu je uspelo v Pariških katakombah. In kot avanturist je z balonom leta 1858 fotografiral Pariz iz zraka.

Nadarjeve Portretne mojstrovine v Narodno galerijo vabijo do 16. januarja. Mi pa vas vabimo, da na to temo poslušate pogovor z dr. Andrejem Smrekarjem v Likovnih odmevih naslednji teden v petek na Programu Ars.