Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
MFRU, ki poteka med 8. in 15. oktobrom, je Mednarodni festival računalniške umetnosti, ki v Mariboru poteka vse od srede devetdesetih let preteklega stoletja. V tem času se je festival, ki predstavlja, analizira in pomaga razumevati računalnik kot stroj za produkcijo, distribucijo, komunikacijo in arhiviranje, uveljavil v domačem in tudi mednarodnem prostoru.
V oddaji predstavljamo performans Teritorij zvočne umetnice OR poiesis.
Zvočna dela zvočne umetnice OR poiesis na festivalu MFRU
MFRU, ki poteka med 8. in 15. oktobrom, je Mednarodni festival računalniške umetnosti, ki v Mariboru poteka vse od srede devetdesetih let preteklega stoletja. V tem času se je festival, ki predstavlja, analizira in pomaga razumevati računalnik kot stroj za produkcijo, distribucijo, komunikacijo in arhiviranje, uveljavil v domačem in tudi mednarodnem prostoru.
V oddaji predstavljamo performans Teritorij zvočne umetnice OR poiesis.
Teritorij je kolaž posnetkov zvočnih prenosov v živo , nastalih med junijem in oktobrom 2021. Delo se posveča raziskavam in zvočnim prenosom nočnih gozdnih ter urbanih teritorijev (Maribor, Genova, Berlin in drugi) v živo v spletna okolja. Fokus je na nočnih gozdnih in urbanih krajinah, eholokaciji ter absorpciji zvoka. Koncept nevidnega v slišno se razvija ob naraščajočih potrebah po sofistikaciji slušne percepcije ter polimorfnosti slišanega.
Jedro procesa vključuje fluiden zvočni teritorij, izvajanje performativnih zvočnih prenosov v živo (intimni nočni radio v časovnih poljih), vključujoč performativne intervencije (ultrazvočno polje, eholokacija netopirjev in nočnih vešč, govor, glas, participatorno poslušanje). Nočne gozdne pokrajine so posredovane v živo preko mobilne mikrofonske enote. Fazno zvočno delo publiko nagovarja s subtilno akuzmatično pojavnostjo in se v javni prostor ter razširjeno intimno polje posameznika preliva kot estetsko-slušna izkušnjo. Projekt povezuje raznolike silnice in dislocirane prostore/bitja ter akuzmatične zvočne krajine.
Pogovor z umetnico je opravila Aleksandra Gruden.
MFRU, ki poteka med 8. in 15. oktobrom, je Mednarodni festival računalniške umetnosti, ki v Mariboru poteka vse od srede devetdesetih let preteklega stoletja. V tem času se je festival, ki predstavlja, analizira in pomaga razumevati računalnik kot stroj za produkcijo, distribucijo, komunikacijo in arhiviranje, uveljavil v domačem in tudi mednarodnem prostoru.
V oddaji predstavljamo performans Teritorij zvočne umetnice OR poiesis.
Zvočna dela zvočne umetnice OR poiesis na festivalu MFRU
MFRU, ki poteka med 8. in 15. oktobrom, je Mednarodni festival računalniške umetnosti, ki v Mariboru poteka vse od srede devetdesetih let preteklega stoletja. V tem času se je festival, ki predstavlja, analizira in pomaga razumevati računalnik kot stroj za produkcijo, distribucijo, komunikacijo in arhiviranje, uveljavil v domačem in tudi mednarodnem prostoru.
V oddaji predstavljamo performans Teritorij zvočne umetnice OR poiesis.
Teritorij je kolaž posnetkov zvočnih prenosov v živo , nastalih med junijem in oktobrom 2021. Delo se posveča raziskavam in zvočnim prenosom nočnih gozdnih ter urbanih teritorijev (Maribor, Genova, Berlin in drugi) v živo v spletna okolja. Fokus je na nočnih gozdnih in urbanih krajinah, eholokaciji ter absorpciji zvoka. Koncept nevidnega v slišno se razvija ob naraščajočih potrebah po sofistikaciji slušne percepcije ter polimorfnosti slišanega.
Jedro procesa vključuje fluiden zvočni teritorij, izvajanje performativnih zvočnih prenosov v živo (intimni nočni radio v časovnih poljih), vključujoč performativne intervencije (ultrazvočno polje, eholokacija netopirjev in nočnih vešč, govor, glas, participatorno poslušanje). Nočne gozdne pokrajine so posredovane v živo preko mobilne mikrofonske enote. Fazno zvočno delo publiko nagovarja s subtilno akuzmatično pojavnostjo in se v javni prostor ter razširjeno intimno polje posameznika preliva kot estetsko-slušna izkušnjo. Projekt povezuje raznolike silnice in dislocirane prostore/bitja ter akuzmatične zvočne krajine.
Pogovor z umetnico je opravila Aleksandra Gruden.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov