Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sinoči se je s podelitvijo vesen, najpomembnejših slovenskih filmskih nagrad, sklenil 24. festival slovenskega filma Portorož. Po presoji mednarodne žirije je absolutni zmagovalec celovečerni igrani prvenec režiserke Tijane Zinajić z naslovom Prasica, slabšalni izraz za žensko, ki je prejel sedem vesen.
Absolutni zmagovalec je film režiserke Tijane Zinajić z naslovom Prasica, slabšalni izraz za žensko
Prasica, slabšalni izraz za žensko, je pripoved z izrazito ženske perspektive o mladi slikarki Evi, ki kadi, pije, se priložnostno drogira, žurira in ne najde navdiha za slikanje; zaskočila se je na pragu odraslosti. »To je film sijajno zrežiranega igralskega ansambla, dinamike in neke čisto nove, sveže filmske energije,« je zapisala žirija in film nagradila z vesnami za najboljši celovečerni film, scenarij Ize Strehar, glavno in stransko žensko vlogo Lize Marijine in Anuše Kodelja, za scenografijo Neže Zinajić, kostumografijo Matica Hrovata ter za najboljši film po izboru občinstva.
Vesno za najboljšo režijo je prejel Darko Sinko za svoj celovečerni prvenec Inventura, ki je, »na prvi pogled videti nevsiljiv in zadržan, a je vsaka njegova minuta domišljeno zrežirana. Režiser z natančnostjo kreira ritem in tok pripovedi«, je zapisala žirija in mu namenila še tri vesne: za glavno in stransko moško vlogo Radoša Bolčine in Dejana Spasića ter za najboljšo izvirno glasbo Matije Krečiča.
Najboljši dokumentarec je Odpuščanje režiserke Marije Zidar, ki je prejel še vesno za najboljšo montažo Uroša Maksimovića in Mariane Kozákove ter nagrado kritikov FIPRESCI. Vesno za najboljšo fotografijo je prejel Mitja Ličen za film Telesce, ki je prejel še vesno za najboljšo manjšinsko koprodukcijo. Najboljši kratki igrani film so Sestre režiserke Kukle, najboljši animirani film je Steakhouse Špele Čadež, najboljši eksperimentalni film je Vdor Matevža Jermana in Nika Novaka, vesno za najboljši študijski film (Ne)vidni pa je prejel Anže Grčar.
Sinoči se je s podelitvijo vesen, najpomembnejših slovenskih filmskih nagrad, sklenil 24. festival slovenskega filma Portorož. Po presoji mednarodne žirije je absolutni zmagovalec celovečerni igrani prvenec režiserke Tijane Zinajić z naslovom Prasica, slabšalni izraz za žensko, ki je prejel sedem vesen.
Absolutni zmagovalec je film režiserke Tijane Zinajić z naslovom Prasica, slabšalni izraz za žensko
Prasica, slabšalni izraz za žensko, je pripoved z izrazito ženske perspektive o mladi slikarki Evi, ki kadi, pije, se priložnostno drogira, žurira in ne najde navdiha za slikanje; zaskočila se je na pragu odraslosti. »To je film sijajno zrežiranega igralskega ansambla, dinamike in neke čisto nove, sveže filmske energije,« je zapisala žirija in film nagradila z vesnami za najboljši celovečerni film, scenarij Ize Strehar, glavno in stransko žensko vlogo Lize Marijine in Anuše Kodelja, za scenografijo Neže Zinajić, kostumografijo Matica Hrovata ter za najboljši film po izboru občinstva.
Vesno za najboljšo režijo je prejel Darko Sinko za svoj celovečerni prvenec Inventura, ki je, »na prvi pogled videti nevsiljiv in zadržan, a je vsaka njegova minuta domišljeno zrežirana. Režiser z natančnostjo kreira ritem in tok pripovedi«, je zapisala žirija in mu namenila še tri vesne: za glavno in stransko moško vlogo Radoša Bolčine in Dejana Spasića ter za najboljšo izvirno glasbo Matije Krečiča.
Najboljši dokumentarec je Odpuščanje režiserke Marije Zidar, ki je prejel še vesno za najboljšo montažo Uroša Maksimovića in Mariane Kozákove ter nagrado kritikov FIPRESCI. Vesno za najboljšo fotografijo je prejel Mitja Ličen za film Telesce, ki je prejel še vesno za najboljšo manjšinsko koprodukcijo. Najboljši kratki igrani film so Sestre režiserke Kukle, najboljši animirani film je Steakhouse Špele Čadež, najboljši eksperimentalni film je Vdor Matevža Jermana in Nika Novaka, vesno za najboljši študijski film (Ne)vidni pa je prejel Anže Grčar.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov