Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V slabem tednu dni si je 87 filmskih predstav ogledalo skoraj 5000 gledalcev
Prasica, slabšalni izraz za žensko, je duhovit portret mladih umetnikov, ki so se zaskočili na pragu odraslosti. Prejel je sedem vesen, tudi vesni za najboljši film po izboru občinstva in najboljši scenarij, in prav sočen jezik je razlog, zakaj film deluje sveže. Scenaristka Iza Strehar in režiserka Tijana Zinajić:
Iza Strehar: Zelo rada jezik znižam že v scenariju, ker ne prenesem zelo knjižne slovenščine na filmu; se mi zdi, da film tega ne prenese. Vmes smo se menili, da bi za RTV prijavo zvišali jezik in pometali ven kletvice … Tijana Zinajić: Jaz sem rekla: ne pride v poštev.
Ko govorimo o jeziku, letos mineva dobrih dvajset let od nastanka komičnih dram V leru in Jebi ga, prav tako celovečernih prvencev Janeza Burgerja in Mihe Hočevarja, ki sta s sproščenim jezikom, toplino in vsakdanjimi temami spremenili slovenski film, in Prasica, slabšalni izraz za žensko, je nekakšen V leru ali Jebi ga današnje generacije tridesetletnikov in eden od najbolj pričakovanih domačih filmov, ki ga bomo novembra predpremierno videli na ljubljanskem Liffu.
Na Liffu bo mogoče ujeti tudi drugi izstopajoči film, prav tako prvenec in komična drama Inventura režiserja Darka Sinka, ki ga je žirija nagradila s štirimi vesnami, tudi za najboljšo režijo. In če sklenem: Festival slovenskega filma je z malo sreče uspel; odločitev, da se zamakne za mesec dni, je prispevala k večji vidnosti, filmski evro za vsako prodano vstopnico, s čimer so pokrili bivanje 60 študentom filma, pa je lepa gesta in tudi investicija v filmarje, katerih ustvarjanje bomo ocenjevali v prihodnjih letih.
V slabem tednu dni si je 87 filmskih predstav ogledalo skoraj 5000 gledalcev
Prasica, slabšalni izraz za žensko, je duhovit portret mladih umetnikov, ki so se zaskočili na pragu odraslosti. Prejel je sedem vesen, tudi vesni za najboljši film po izboru občinstva in najboljši scenarij, in prav sočen jezik je razlog, zakaj film deluje sveže. Scenaristka Iza Strehar in režiserka Tijana Zinajić:
Iza Strehar: Zelo rada jezik znižam že v scenariju, ker ne prenesem zelo knjižne slovenščine na filmu; se mi zdi, da film tega ne prenese. Vmes smo se menili, da bi za RTV prijavo zvišali jezik in pometali ven kletvice … Tijana Zinajić: Jaz sem rekla: ne pride v poštev.
Ko govorimo o jeziku, letos mineva dobrih dvajset let od nastanka komičnih dram V leru in Jebi ga, prav tako celovečernih prvencev Janeza Burgerja in Mihe Hočevarja, ki sta s sproščenim jezikom, toplino in vsakdanjimi temami spremenili slovenski film, in Prasica, slabšalni izraz za žensko, je nekakšen V leru ali Jebi ga današnje generacije tridesetletnikov in eden od najbolj pričakovanih domačih filmov, ki ga bomo novembra predpremierno videli na ljubljanskem Liffu.
Na Liffu bo mogoče ujeti tudi drugi izstopajoči film, prav tako prvenec in komična drama Inventura režiserja Darka Sinka, ki ga je žirija nagradila s štirimi vesnami, tudi za najboljšo režijo. In če sklenem: Festival slovenskega filma je z malo sreče uspel; odločitev, da se zamakne za mesec dni, je prispevala k večji vidnosti, filmski evro za vsako prodano vstopnico, s čimer so pokrili bivanje 60 študentom filma, pa je lepa gesta in tudi investicija v filmarje, katerih ustvarjanje bomo ocenjevali v prihodnjih letih.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov