Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V slabem tednu dni si je 87 filmskih predstav ogledalo skoraj 5000 gledalcev
Prasica, slabšalni izraz za žensko, je duhovit portret mladih umetnikov, ki so se zaskočili na pragu odraslosti. Prejel je sedem vesen, tudi vesni za najboljši film po izboru občinstva in najboljši scenarij, in prav sočen jezik je razlog, zakaj film deluje sveže. Scenaristka Iza Strehar in režiserka Tijana Zinajić:
Iza Strehar: Zelo rada jezik znižam že v scenariju, ker ne prenesem zelo knjižne slovenščine na filmu; se mi zdi, da film tega ne prenese. Vmes smo se menili, da bi za RTV prijavo zvišali jezik in pometali ven kletvice … Tijana Zinajić: Jaz sem rekla: ne pride v poštev.
Ko govorimo o jeziku, letos mineva dobrih dvajset let od nastanka komičnih dram V leru in Jebi ga, prav tako celovečernih prvencev Janeza Burgerja in Mihe Hočevarja, ki sta s sproščenim jezikom, toplino in vsakdanjimi temami spremenili slovenski film, in Prasica, slabšalni izraz za žensko, je nekakšen V leru ali Jebi ga današnje generacije tridesetletnikov in eden od najbolj pričakovanih domačih filmov, ki ga bomo novembra predpremierno videli na ljubljanskem Liffu.
Na Liffu bo mogoče ujeti tudi drugi izstopajoči film, prav tako prvenec in komična drama Inventura režiserja Darka Sinka, ki ga je žirija nagradila s štirimi vesnami, tudi za najboljšo režijo. In če sklenem: Festival slovenskega filma je z malo sreče uspel; odločitev, da se zamakne za mesec dni, je prispevala k večji vidnosti, filmski evro za vsako prodano vstopnico, s čimer so pokrili bivanje 60 študentom filma, pa je lepa gesta in tudi investicija v filmarje, katerih ustvarjanje bomo ocenjevali v prihodnjih letih.
V slabem tednu dni si je 87 filmskih predstav ogledalo skoraj 5000 gledalcev
Prasica, slabšalni izraz za žensko, je duhovit portret mladih umetnikov, ki so se zaskočili na pragu odraslosti. Prejel je sedem vesen, tudi vesni za najboljši film po izboru občinstva in najboljši scenarij, in prav sočen jezik je razlog, zakaj film deluje sveže. Scenaristka Iza Strehar in režiserka Tijana Zinajić:
Iza Strehar: Zelo rada jezik znižam že v scenariju, ker ne prenesem zelo knjižne slovenščine na filmu; se mi zdi, da film tega ne prenese. Vmes smo se menili, da bi za RTV prijavo zvišali jezik in pometali ven kletvice … Tijana Zinajić: Jaz sem rekla: ne pride v poštev.
Ko govorimo o jeziku, letos mineva dobrih dvajset let od nastanka komičnih dram V leru in Jebi ga, prav tako celovečernih prvencev Janeza Burgerja in Mihe Hočevarja, ki sta s sproščenim jezikom, toplino in vsakdanjimi temami spremenili slovenski film, in Prasica, slabšalni izraz za žensko, je nekakšen V leru ali Jebi ga današnje generacije tridesetletnikov in eden od najbolj pričakovanih domačih filmov, ki ga bomo novembra predpremierno videli na ljubljanskem Liffu.
Na Liffu bo mogoče ujeti tudi drugi izstopajoči film, prav tako prvenec in komična drama Inventura režiserja Darka Sinka, ki ga je žirija nagradila s štirimi vesnami, tudi za najboljšo režijo. In če sklenem: Festival slovenskega filma je z malo sreče uspel; odločitev, da se zamakne za mesec dni, je prispevala k večji vidnosti, filmski evro za vsako prodano vstopnico, s čimer so pokrili bivanje 60 študentom filma, pa je lepa gesta in tudi investicija v filmarje, katerih ustvarjanje bomo ocenjevali v prihodnjih letih.
Tudi to sobotno jutro bodo naše druženje krojili z glasbo povezani spomini. V studiu se nam je pridružil Bogdan Lorber, specialist nevrolog, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski Nevrološki kliniki, zdravnik, katerega družica je že vse od malih nog glasba. In violina. Na fotografiji: Bogdan Lorber, specialist nevrolog
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je na četrti akciji za kulturo pripravil teater. Oder je bilo ministrstvo za kulturo, protestniki pa občinstvo. S seboj so prinesli stole, se posedli pred ministrstvo in vanj zrli 15 minut s pričakovanjem, ali se bo kaj zgodilo, ali bo kdo prišel iz ministrstva in z njimi vzpostavil dialog, ki ga ni bilo. Državno sekretarko Igancijo Fridl Jarc smo za oddajo Kulturna panorama vprašali, ali bodo povabili protestnike k pogovorom.
Na 19. Lirikonfestu v Velenju so podelili festivalske nagrade in priznanja. Nagrado velenjico - čašo nesmrtnosti 2020 je prejela pesnica Lidija Dimkovska, mednarodno Pretnarjevo nagrado pa literarni zgodovinar Miran Hladnik.
Dr. Zvonka Zupanič Slavec je v izjemni monografiji Ars medici zapisala: »Poglejmo k starim Grkom in njihovemu pojmovanju medicine. Apolon je bil bog glasbe, zlasti igranja na liro in hkrati zaščitnik medicine. Njegova polsestra Atena je kot Atena-Higieia skrbela za zdravje in hkrati navdihovala umetnike. Apolon in Atena sta torej v sebi združevala medicino in umetnost v najširšem pomenu besede.« Več o glasbi v življenju zdravnikov in zdravniškem orkestru Camerata medica nam bo povedal kirurg, prof. dr. Pavle Košorok. Na fotografiji: prof. dr. Pavle Košorok
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Naša gostja je bila dr. Mojce Demšar. Njena violina tke glasbo orkestra od prvih let pa vse do danes. Na fotografiji: dr. Mojca Demšar
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Orkester je in še vedno igra po vsej Sloveniji, redno nastopa na strokovnih sestankih in drugih zdravniških prireditvah ter seveda za bolnike v Kliničnem centru v Ljubljani. Obogati tudi marsikatero svečanost ljubljanske Medicinske fakultete in se vsako leto predstavi občinstvu s premiernim celovečernim koncertom. O prvih korakih orkestra pripoveduje dr. Bogdan Lorber, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski nevrološki kliniki. Na fotografiji: dr. Bogdan Lorber (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov