Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V slabem tednu dni si je 87 filmskih predstav ogledalo skoraj 5000 gledalcev
Prasica, slabšalni izraz za žensko, je duhovit portret mladih umetnikov, ki so se zaskočili na pragu odraslosti. Prejel je sedem vesen, tudi vesni za najboljši film po izboru občinstva in najboljši scenarij, in prav sočen jezik je razlog, zakaj film deluje sveže. Scenaristka Iza Strehar in režiserka Tijana Zinajić:
Iza Strehar: Zelo rada jezik znižam že v scenariju, ker ne prenesem zelo knjižne slovenščine na filmu; se mi zdi, da film tega ne prenese. Vmes smo se menili, da bi za RTV prijavo zvišali jezik in pometali ven kletvice … Tijana Zinajić: Jaz sem rekla: ne pride v poštev.
Ko govorimo o jeziku, letos mineva dobrih dvajset let od nastanka komičnih dram V leru in Jebi ga, prav tako celovečernih prvencev Janeza Burgerja in Mihe Hočevarja, ki sta s sproščenim jezikom, toplino in vsakdanjimi temami spremenili slovenski film, in Prasica, slabšalni izraz za žensko, je nekakšen V leru ali Jebi ga današnje generacije tridesetletnikov in eden od najbolj pričakovanih domačih filmov, ki ga bomo novembra predpremierno videli na ljubljanskem Liffu.
Na Liffu bo mogoče ujeti tudi drugi izstopajoči film, prav tako prvenec in komična drama Inventura režiserja Darka Sinka, ki ga je žirija nagradila s štirimi vesnami, tudi za najboljšo režijo. In če sklenem: Festival slovenskega filma je z malo sreče uspel; odločitev, da se zamakne za mesec dni, je prispevala k večji vidnosti, filmski evro za vsako prodano vstopnico, s čimer so pokrili bivanje 60 študentom filma, pa je lepa gesta in tudi investicija v filmarje, katerih ustvarjanje bomo ocenjevali v prihodnjih letih.
V slabem tednu dni si je 87 filmskih predstav ogledalo skoraj 5000 gledalcev
Prasica, slabšalni izraz za žensko, je duhovit portret mladih umetnikov, ki so se zaskočili na pragu odraslosti. Prejel je sedem vesen, tudi vesni za najboljši film po izboru občinstva in najboljši scenarij, in prav sočen jezik je razlog, zakaj film deluje sveže. Scenaristka Iza Strehar in režiserka Tijana Zinajić:
Iza Strehar: Zelo rada jezik znižam že v scenariju, ker ne prenesem zelo knjižne slovenščine na filmu; se mi zdi, da film tega ne prenese. Vmes smo se menili, da bi za RTV prijavo zvišali jezik in pometali ven kletvice … Tijana Zinajić: Jaz sem rekla: ne pride v poštev.
Ko govorimo o jeziku, letos mineva dobrih dvajset let od nastanka komičnih dram V leru in Jebi ga, prav tako celovečernih prvencev Janeza Burgerja in Mihe Hočevarja, ki sta s sproščenim jezikom, toplino in vsakdanjimi temami spremenili slovenski film, in Prasica, slabšalni izraz za žensko, je nekakšen V leru ali Jebi ga današnje generacije tridesetletnikov in eden od najbolj pričakovanih domačih filmov, ki ga bomo novembra predpremierno videli na ljubljanskem Liffu.
Na Liffu bo mogoče ujeti tudi drugi izstopajoči film, prav tako prvenec in komična drama Inventura režiserja Darka Sinka, ki ga je žirija nagradila s štirimi vesnami, tudi za najboljšo režijo. In če sklenem: Festival slovenskega filma je z malo sreče uspel; odločitev, da se zamakne za mesec dni, je prispevala k večji vidnosti, filmski evro za vsako prodano vstopnico, s čimer so pokrili bivanje 60 študentom filma, pa je lepa gesta in tudi investicija v filmarje, katerih ustvarjanje bomo ocenjevali v prihodnjih letih.
Otvoritveni koncert 34-tih Slovenskih glasbenih dni v izvedbi Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo in Simona Dvoršaka: Koncert v počastitev 80-letnice Akademije za glasbo in 100-letnice Univerze v Ljubljani
Dogodek je nastal v sodelovanju Društva slovenskih pisateljev, Združenja dramskih umetnikov Slovenije in 3. programa Radia Slovenija – programa Ars. Z njim zaznamujemo Svetovni dan poezije in 70. obletnico smrti Otona Župančiča. Pred Prešernovim spomenikom so brali Iva Babić, Ervin Fritz, Katja Gorečan, Stanka Hrastelj, Jure Jakob, Aljaž Koprivnikar, Miha Maurič, Nina Valič, Iztok Osojnik, Nežka Struc, Jure Vuga in drugi. Dogodek sta povezovala Tibor Hrs Pandur in Anja Novak.
V oddaji Medenina in patina bomo tokrat predstavili zgoščenko Luka z (z)godbo, ki sta jo lani posnela in izdala evfonist Luka Einfalt in Godba Domžale pod vodstvom dirigenta Damjana Tomažina. Slišali boste krajši pogovor z Einfaltom, ki je predstavil svoje glasbilo, njegovo uporabnost, vsebinski koncept nove plošče in nekaj skladb z nje.
Posebna oddaja - ponseli smo jo kot Literarni večer - je namenjena poeziji Franceta Prešerna. Slišali boste njegovih sedem gazel; Prešeren jih je napisal v drugi polovici leta 1832 in jih naslednje leto objavil v posebni prilogi časopisa Illyrisches Blatt. V gazelah je pesnik povezal ljubezensko in pesniško temo. Pesmi sta leta 1989 interpretirala dramska igralca Silva Čušin in Boris Juh. Glasbo je izbral Pavel Mihelčič, režiser je bil Gregor Tozon.
Pred prenosom 2. koncerta cikla Sozvočje svetov poslušajte pogovor urednice in novinarke Neve Zajc z dr. Mojco Marjano Kovač z Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Pirana, ki bo predstavila značilnosti in znamenitosti Tartinijevega trga v Piranu, tudi spomenik skladatelja Giuseppeja Tartinija. Glasbena urednica Tjaša Krajnc pa je pred mikrofon povabila violinista Črtomirja Šiškoviča, ki bo na 2. koncertu Sozvočje svetov s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije izvedel violinska koncerta Angela Morigija in Johanna Gottlieba Naumanna.
Gosta oddaje sta nekdanja dolgoletna urednika za komorno glasbo Leon Engelman in dr. Franc Križnar.
Ob jubileju, 90-letnici Radia Slovenija, smo v studio programa Ars povabili legendarnega slovenskega glasbenika, Mojmirja Sepeta. O njegovih začetkih, prvih uspehih, povezavi z radijem, kot tudi o današnji glasbeni sceni in še čem, se je z njim pogovarjal urednik za jazz Hugo Šekoranja.
Devetdeseto obletnico Radia Slovenija bomo obeležili s slavnostnim koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v Slovenski filharmoniji in na Prvem ter Tretjem programu našega radia, devetdesetletnika. Ob glasbi iz opusov slovenskih skladateljev in izletov v radijsko preteklost nas čaka še nekaj radiofonskih daril in pravljičnih presenečenj.
Neveljaven email naslov