Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
"Nisem optimist, sem pa upajoč človek!"
Grški ekonomist in nekdanji finančni minister v grški vladi, ko se je ta sredozemska država leta 2015 spopadala s hudo gospodarsko krizo in grožnjo izhoda iz Evropske unije, je v pogovoru s slovenskim filozofom Slavojem Žižkom govoril o trenutnem družbenem dogajanju in spremembah, ki jih ta dogajanja generirajo. Varufakis je pridobil sloves tistega ministra, ki se je postavil proti trojki v času grškega bančnega in gospodarskega kolapsa – a tudi tisti, ki je zaradi nestrinjanja znotraj grške vlade odstopil. A to je že zgodovina. Varufakis še naprej spremlja svetovne trende in je do njih zelo kritičen.
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je treba ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma.
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
"Nisem optimist, sem pa upajoč človek!"
Grški ekonomist in nekdanji finančni minister v grški vladi, ko se je ta sredozemska država leta 2015 spopadala s hudo gospodarsko krizo in grožnjo izhoda iz Evropske unije, je v pogovoru s slovenskim filozofom Slavojem Žižkom govoril o trenutnem družbenem dogajanju in spremembah, ki jih ta dogajanja generirajo. Varufakis je pridobil sloves tistega ministra, ki se je postavil proti trojki v času grškega bančnega in gospodarskega kolapsa – a tudi tisti, ki je zaradi nestrinjanja znotraj grške vlade odstopil. A to je že zgodovina. Varufakis še naprej spremlja svetovne trende in je do njih zelo kritičen.
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je treba ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma.
Konec marca je ministrstvo za kulturo posrednim proračunskim porabnikom, torej javnim skladom in agencijam poslalo priporočilo, kako naj se vodijo javni razpisi in pozivi v času izrednih razmer in do sprejetja rebalansa proračuna za leto 2020. Pojavila so se vprašanja, kako bo odločitev vlade vplivala denimo na Javno agencijo za knjigo in Slovenski filmski center ter s tem na knjižno in filmsko produkcijo. Pogovarjali smo se z direktorico JAK Renate Zamida, direktorico SFC Natašo Bučar in državno sekretarko na Ministrstvu za kulturo Ignacijo Fridl Jarc.
Neveljaven email naslov