Drugi del razstave v Narodni galeriji v Ljubljani predstavlja čas po prvi svetovni vojni do umetnikove usmrtitve leta 1942

Mojster družbenopolitične satire in karikature Hinko Smrekar se je v otroštvu potapljal v pravljične svetove in tudi pozneje je oboževal svet bajk, legend, pravljic in fantastičnih prizorov, ki so ga navdihovali pri delu. Tako med njegovimi deli najdemo na primer ilustracije Andersenovih pravljic in drugih otroških knjig. Odraščal je pretežno v Ljubljani kot sin revnih staršev in se razvil v vsestranskega likovnika, ki je ustvarjal po naročilu za razne publikacije – časopise, knjige. Na prihajajoči nacizem in nemire pa je opozoril s podobami Hitlerja, Stalina, Churchilla in Roosevelta.

Čeprav mu ni uspelo dokončati študija prava, na likovnem področju pa je bil samouk, je nenehno in pretanjeno sledil dogodkom doma in po svetu, bil je razgledan človek in poliglot. Na njegovih risbah pogosto srečamo motiv nenasitnega debeluha, ki predstavlja kapitalistično požrešnost, Hinko Smrekar pa se dotakne še tem korupcije, razbojništva, prostitucije, ne prizanese niti lastnemu umetniškemu poklicu in sebi. Posebej v poznejših letih se čuti grenkoba občutenja sveta. Označevali so ga za humorista, a se sam s tem ni strinjal.

Nekatere skrivnosti o njegovem življenju naj take tudi ostanejo, pravi avtorica razstave doktorica Alenka Simončič, ni pa skrivnost njegova podoba, ustvaril je namreč veliko avtoportretov in avtokarikatur, portretov matere ter upodobil številne osebnosti iz sveta kulture. Z vrsto karikatur se je odzval tudi na množično iskanje prave Prešernove podobe.

Bil je vedno na videz dobrovoljen, a v sebi mu je bilo težko. Boril se je s psihično boleznijo, ki mu je vzela kar nekaj let ustvarjalnosti. Še dobro, da je toliko več, na zalogo, narisal prej in potem – bil je garač. In spoštovan. Da je bil Hinko Smrekar spregledan in od vseh pozabljen umetnik, kot se ga je kdaj razlagalo, pa ne drži, še pojasni doktorica Alenka Simončič. Veliko je razstavljal v tujini.

Na ogled je skupaj približno 200 originalnih del, tudi nekaj kipov. Med motivi so med drugim škrati in vile, planinski prizori, pa pretresljive risbe psihičnih bolnikov. Prevladuje risba s tušem, ki ji kdaj doda akvarel ali pastel, včasih gvaš. Ustvarjal je v grafiki, nekaj je tudi platen poslikanih v oljni tehniki, a tudi na teh se pogosto opazi težnja po akvarelnem, torej tankem nanašanju slojev, in pa natančna, ostrorobna odslikava, kot bi vanjo silila zanj tako značilna risarka manira. Razstavo Hinka Smrekarja so v Narodni galeriji v Ljubljani pospremili z obsežnim, okoli 700 strani dolgim katalogom.