Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tolkalka Petra Vidmar na marimbi in kitarist Izidor Erazem Grafenauer v Komornem studiu
Iz studia 13 Radia Slovenija boste lahko nocoj ob 20.00 poslušali že 21. koncert v Komornem studiu. Koncert bo v znamenju sodobnih skladb za marimbo in kitaro, ki nam jih bosta predstavila člana dua Xylocorda.
21. koncert v Komornem studiu programa Ars bosta izvedla ugledna glasbenika: tolkalka Petra Vidmar na marimbi, ki je redna članica in solistka Simfoničnega orkestra Radiotelevizije Slovenija ter docentka za tolkala na ljubljanski Akademiji za glasbo, in kitarist Izidor Erazem Grafenauer, specialist na kitari, prejemnik vrste najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, ki je samozaposlen v kulturi in poučuje kitaro tudi kot docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Oba glasbenika sta tudi navdušena izvajalca sodobne glasbe, veliko skladb slovenskih skladateljev, ki so nastale za njun duo Xylocorda, sta tudi prva izvedla. V glasbenem studiu 13 Radia Slovenija sta posnela tudi vse skladbe za prvo portretno ploščo dua Xylocorda, ki bo izšla v kratkem, v Komornem studiu programa Ars pa nam bosta predstavila pet skladb, ki bodo izšle na tej zgoščenki: tri skladbe sodobnih slovenskih skladateljev, ki so nastale prav za njun duo: Petra Šavlija, Uroša Rojkain Tilna Slákana, ter skladbi nemškega ustvarjalca Wendelina Bítzana ter francoskega tolkalca in skladatelja Emmanuéla Séjournéja.
V Komornem studiu poslušajte tudi pogovor z umetnikoma o sodobnih delih za njun duo. O sporedu Petra Vidmar in Izidor Erazem Grafenauer: ''Ime najinega dua nama je nadel oz. inspiracijo nama je dal prav eden slovenskih skladateljev, in sicer Peter Šavli, ki je napisal prvo skladbo za naju. Poimenoval jo je Xylocorda, kar izhaja iz 'xylo', ki pomeni les, in 'corda' pomeni struna. Sicer pa si že od samega začetka prizadevava, da bi slovenski skladatelji več pisali za to kombinacijo glasbil, ker skladb ni prav veliko, meniva pa, da je najino delo že obrodilo sadove. V kratkem pripravljava tudi zgoščenko z deli današnjih skladateljev, ki jim bova dodala tudi skladbo Sen skladatelja Matjaža Jarca, in bo izšla še v tem letu, upajmo, saj gre za precej velik projekt.''
Četrtek, 28. 10. 2021 ob 20.00
Koncert v Komornem studiu: Duo Xylocorda
Tolkalka Petra Vidmar na marimbi in kitarist Izidor Erazem Grafenauer v Komornem studiu
Iz studia 13 Radia Slovenija boste lahko nocoj ob 20.00 poslušali že 21. koncert v Komornem studiu. Koncert bo v znamenju sodobnih skladb za marimbo in kitaro, ki nam jih bosta predstavila člana dua Xylocorda.
21. koncert v Komornem studiu programa Ars bosta izvedla ugledna glasbenika: tolkalka Petra Vidmar na marimbi, ki je redna članica in solistka Simfoničnega orkestra Radiotelevizije Slovenija ter docentka za tolkala na ljubljanski Akademiji za glasbo, in kitarist Izidor Erazem Grafenauer, specialist na kitari, prejemnik vrste najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, ki je samozaposlen v kulturi in poučuje kitaro tudi kot docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Oba glasbenika sta tudi navdušena izvajalca sodobne glasbe, veliko skladb slovenskih skladateljev, ki so nastale za njun duo Xylocorda, sta tudi prva izvedla. V glasbenem studiu 13 Radia Slovenija sta posnela tudi vse skladbe za prvo portretno ploščo dua Xylocorda, ki bo izšla v kratkem, v Komornem studiu programa Ars pa nam bosta predstavila pet skladb, ki bodo izšle na tej zgoščenki: tri skladbe sodobnih slovenskih skladateljev, ki so nastale prav za njun duo: Petra Šavlija, Uroša Rojkain Tilna Slákana, ter skladbi nemškega ustvarjalca Wendelina Bítzana ter francoskega tolkalca in skladatelja Emmanuéla Séjournéja.
V Komornem studiu poslušajte tudi pogovor z umetnikoma o sodobnih delih za njun duo. O sporedu Petra Vidmar in Izidor Erazem Grafenauer: ''Ime najinega dua nama je nadel oz. inspiracijo nama je dal prav eden slovenskih skladateljev, in sicer Peter Šavli, ki je napisal prvo skladbo za naju. Poimenoval jo je Xylocorda, kar izhaja iz 'xylo', ki pomeni les, in 'corda' pomeni struna. Sicer pa si že od samega začetka prizadevava, da bi slovenski skladatelji več pisali za to kombinacijo glasbil, ker skladb ni prav veliko, meniva pa, da je najino delo že obrodilo sadove. V kratkem pripravljava tudi zgoščenko z deli današnjih skladateljev, ki jim bova dodala tudi skladbo Sen skladatelja Matjaža Jarca, in bo izšla še v tem letu, upajmo, saj gre za precej velik projekt.''
Četrtek, 28. 10. 2021 ob 20.00
Koncert v Komornem studiu: Duo Xylocorda
Oddajo danes namenjamo klavirskemu koncertu. Zvrst, ki jo pogosto povezujemo z velikimi imeni glasbe 19. stoletja, kot so Beethoven, Liszt in Brahms, je svoje mesto našla tudi v razburkanem dvajsetem stoletju, v obdobju revolucij, vojn, tehnoloških pridobitev in razcveta vseh umetnosti. Tudi v dvajsetem stoletju sta klavir in orkester podedovala status nosilcev najveličastnejših koncertantnih del, hkrati pa sta se prilagodila glasbenemu razvoju dvajsetega stoletja.
6. aprila je minilo 50 let od smrti skladatelja Igorja Stravinskega, enega najvplivnejših skladateljev 20. stoletja. V zgodovino se je zapisal s sodelovanjem z baletnim impresarijem Sergejem Djagilevom, ki je mladega skladatelja katapultiralo med zvezde tedanjega časa.
Trije izstopajoči filmi letošnjega Festivala dokumentarnega filma so se znašli v sekciji Intimni in globalni portreti. O njih v premisleku Gorazda Trušnovca.
V sklopu aktualnih in družbenokritičnih dokumentarcev so na 23. festivalu dokumentarnega filma predstavili med drugim film Nokturno priznanega italijansko-ameriškega režiserja Gianfranca Rosija, film Disident Bryana Fogla, ki obravnava umor savdskega novinarja Džamala Hašokdžija in Neprebojen Todda Chandlerja, ki problematizira kulturo strelskih obračunov v ZDA, še posebno na osnovnih šolah. Ogledala si jih je Tina Poglajen.
Švic smo si lahko ogledali že na lanskem Liffu, v teh dneh pa si ga lahko ogledate prek spletne strani Kinodvora. Film med drugim tematizira osamljenost v času družbenih omrežij, glavni lik je fitnes motivatorka Sylvia, ki si je zgradila uspešno kariero spletne vplivnice in vendar vse v njenem življenju ni tako popolno, kot se zdi na prvi pogled. Oceno filma je pripravil Denis Valič
Na spletnem Kinodvoru si lahko ogledate dokumentarec Zakaj skačem. Film s svojo sporočilnostjo izzove naše predstave o avtizmu. Nastal je po istoimenski knjigi, ki jo je pri trinajstih letih napisal Naoki Higashida, avtistični negovoreč deček. V njej je opisal svoje drugačno dojemanje sveta. Film si je ogledala Gaja Pöschl.
Pred dnevi je švedski svet za umetnost razglasil letošnjega nagrajenca spominske nagrade Astrid Lindgren. Namenili so jo francoskemu pisatelju Jean – Claudu Mourlevatu, ki v svojih knjigah velikokrat obnavlja pravljične motive in posodablja epske vsebine o večnih temah sveta in človeka. Žal nobena izmed njegovih knjig ni prevedena v slovenski jezik. Če v njegovem pisanju lahko zasledimo nekaj duha uporne Pike Nogavičke in avtorice dogodivščin te odraščajoče deklice, ki nasprotuje družbenim konvencijam - pisateljice Astrid Lindgren, pa je izvirna Christianom Andersenom, ki je ljudsko dediščino uporabil, predelal in prilagodil času ter jo vsebinsko in oblikovno odtegnil od dotedanje pripovedne tradicije. Rodil se je 2. aprila 1805, na dan njegovega rojstva pa vsako leto praznujemo tudi mednarodni dan knjig za otroke in mladino, zato nekaj več z dr. Tino Bilban, raziskovalko, pisateljico, literarno kritičarko in predsednico slovenske sekcije IBBY (Mednarodne zveze za mladinsko književnost), ki se zaveda kako pomembno je promovirati kakovostno literaturo, sploh v času pandemije, ko je teže dostopati do knjižničnih gradiv.
Mario Uršič se je rodil v Trstu, kjer je ves čas tudi živel. Režijo je študiral na ljubljanski Akademiji za radio, film in televizijo. V zgodnjem obdobju je bilo pomembno njegovo sodelovanje z Jožetom Babičem, kasneje pa se je uveljavil kot dozorel in samosvoj gledališki ustvarjalec. Režiral je več kot 70 predstav v raznih slovenskih gledališčih, najtesneje pa je bil povezan s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu. V sedemdesetih in osemdesetih letih je bilo pomembno njegovo sodelovanje s Primorskim dramskim gledališčem v Novi Gorici, kjer je veliko režiral in bil dve leti umetniški vodja. Sodeloval je tudi z drugimi slovenskimi gledališči v Ljubljani, Mariboru in Celju in bil večkrat gost italijanskih gledališč. Posnel je tudi nekaj filmov za televizijo in režiral 80 radijskih iger na Radiu Trst. Svoj avtorski izraz je oblikoval na osnovi »stiliziranja, modernizacije in mediteranskosti«, pristopov, ki jih je prepletal v svojih režijah. Mario Uršič je rahločuten in kultiviran ustvarjalec, s čimer se je zapisal med dragocene slovenske gledališke umetnike, posebno mesto pa ima prav v primorskem gledališkem prostoru, kjer je ustvaril največ ter požlahtnil podobo gledališkega snovanja na obeh straneh zahodne slovenske meje. Za svoje delo je prejel kar nekaj nagrad in priznanj, med temi Borštnikovo za režijo in za scenografijo leta 1988, dve leti kasneje nagrado iz Prešernovega sklada. Bil je prvi dobitnik nagrade tantadruj za življenjsko delo, ki jo podeljujejo primorska gledališča.
Neveljaven email naslov