Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prenos plenarnega predavanja filozofinje dr. Karoline Babič, s Kulturnega bazarja v regiji 2021 iz SNG Maribor
V opisih sveta uporabljamo pomožne glagole. Govorimo, da svet je takšen in takšen, družba je takšna in takšna. Svet, življenje in družba so takšni, mi pa smo opazovalci in potrošniki tega pomožnega biti. Redki uporabljajo aktivne glagole. Rečejo, da skupinsko produciramo takšen in takšen svet, da kolektivno izdelujemo takšno in takšno družbo. In da participativno soustvarjamo prav to življenje. Glagol biti, delujoč kot tako pač je, nam ponuja svet, kot od nas neodvisen in stabilen, kar dela naše življenje bolj preprosto, daje pa nam tudi podlago za jezo in umik. Glagoli soustvarjanja in articipacije pa nas strašijo s svobodo in obtežujejo z odgovornostjo. Lahko verjamemo, da bi se v vsakem trenutku v zgodovini posamezniki in družbe brez dvoma oprijeli prvega ter zavrgli vrednote svobode in odgovornosti, če ne bi v družbah obstajali umetnost in kultura. Ker prav z doživetjem lepega in soustvarjanjem kulture človek postaja zmožen svobode in odgovornosti.
Karolina Babič je doktorica filozofskih znanosti. Deluje na področjih razvoja zadružništva, socialne ekonomije, družbenega inoviranja, raziskuje razmerja med etiko, politiko in ekonomijo. V letu 2012 je z ekipo Urbanih brazd (Evropska prestolnica kulture) začela soustvarjati nove socialne in ekološke prakse v Mariboru, pod njenim vodstvom je nastal Center alternativne in avtonomne produkcije - CAAP, pozneje z drugimi organizacijami povezan v coworking center Tkalka. Aktivno je vključena v ustvarjalne razvojne projekte v Mariboru in drugod, sodeluje pri raznovrstnem strateškem načrtovanju na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Na Fakulteti Doba je docentka za socialno ekonomijo. Piše poljudne, strokovne in znanstvene članke, sodeluje v javnih razpravah, je aktivna kolumnistka in komentatorka aktualnega družbenega dogajanja.
Ponedeljek, 15. 11., ob 9.00
Neposredni prenos: Kulturni bazar v regiji
Prenos plenarnega predavanja filozofinje dr. Karoline Babič, s Kulturnega bazarja v regiji 2021 iz SNG Maribor
V opisih sveta uporabljamo pomožne glagole. Govorimo, da svet je takšen in takšen, družba je takšna in takšna. Svet, življenje in družba so takšni, mi pa smo opazovalci in potrošniki tega pomožnega biti. Redki uporabljajo aktivne glagole. Rečejo, da skupinsko produciramo takšen in takšen svet, da kolektivno izdelujemo takšno in takšno družbo. In da participativno soustvarjamo prav to življenje. Glagol biti, delujoč kot tako pač je, nam ponuja svet, kot od nas neodvisen in stabilen, kar dela naše življenje bolj preprosto, daje pa nam tudi podlago za jezo in umik. Glagoli soustvarjanja in articipacije pa nas strašijo s svobodo in obtežujejo z odgovornostjo. Lahko verjamemo, da bi se v vsakem trenutku v zgodovini posamezniki in družbe brez dvoma oprijeli prvega ter zavrgli vrednote svobode in odgovornosti, če ne bi v družbah obstajali umetnost in kultura. Ker prav z doživetjem lepega in soustvarjanjem kulture človek postaja zmožen svobode in odgovornosti.
Karolina Babič je doktorica filozofskih znanosti. Deluje na področjih razvoja zadružništva, socialne ekonomije, družbenega inoviranja, raziskuje razmerja med etiko, politiko in ekonomijo. V letu 2012 je z ekipo Urbanih brazd (Evropska prestolnica kulture) začela soustvarjati nove socialne in ekološke prakse v Mariboru, pod njenim vodstvom je nastal Center alternativne in avtonomne produkcije - CAAP, pozneje z drugimi organizacijami povezan v coworking center Tkalka. Aktivno je vključena v ustvarjalne razvojne projekte v Mariboru in drugod, sodeluje pri raznovrstnem strateškem načrtovanju na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Na Fakulteti Doba je docentka za socialno ekonomijo. Piše poljudne, strokovne in znanstvene članke, sodeluje v javnih razpravah, je aktivna kolumnistka in komentatorka aktualnega družbenega dogajanja.
Ponedeljek, 15. 11., ob 9.00
Neposredni prenos: Kulturni bazar v regiji
Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.
V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.
Vsebine Programa Ars
"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.
Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi
Vsebine Programa Ars
Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.
Neveljaven email naslov