Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prenos plenarnega predavanja filozofinje dr. Karoline Babič, s Kulturnega bazarja v regiji 2021 iz SNG Maribor
V opisih sveta uporabljamo pomožne glagole. Govorimo, da svet je takšen in takšen, družba je takšna in takšna. Svet, življenje in družba so takšni, mi pa smo opazovalci in potrošniki tega pomožnega biti. Redki uporabljajo aktivne glagole. Rečejo, da skupinsko produciramo takšen in takšen svet, da kolektivno izdelujemo takšno in takšno družbo. In da participativno soustvarjamo prav to življenje. Glagol biti, delujoč kot tako pač je, nam ponuja svet, kot od nas neodvisen in stabilen, kar dela naše življenje bolj preprosto, daje pa nam tudi podlago za jezo in umik. Glagoli soustvarjanja in articipacije pa nas strašijo s svobodo in obtežujejo z odgovornostjo. Lahko verjamemo, da bi se v vsakem trenutku v zgodovini posamezniki in družbe brez dvoma oprijeli prvega ter zavrgli vrednote svobode in odgovornosti, če ne bi v družbah obstajali umetnost in kultura. Ker prav z doživetjem lepega in soustvarjanjem kulture človek postaja zmožen svobode in odgovornosti.
Karolina Babič je doktorica filozofskih znanosti. Deluje na področjih razvoja zadružništva, socialne ekonomije, družbenega inoviranja, raziskuje razmerja med etiko, politiko in ekonomijo. V letu 2012 je z ekipo Urbanih brazd (Evropska prestolnica kulture) začela soustvarjati nove socialne in ekološke prakse v Mariboru, pod njenim vodstvom je nastal Center alternativne in avtonomne produkcije - CAAP, pozneje z drugimi organizacijami povezan v coworking center Tkalka. Aktivno je vključena v ustvarjalne razvojne projekte v Mariboru in drugod, sodeluje pri raznovrstnem strateškem načrtovanju na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Na Fakulteti Doba je docentka za socialno ekonomijo. Piše poljudne, strokovne in znanstvene članke, sodeluje v javnih razpravah, je aktivna kolumnistka in komentatorka aktualnega družbenega dogajanja.
Ponedeljek, 15. 11., ob 9.00
Neposredni prenos: Kulturni bazar v regiji
Prenos plenarnega predavanja filozofinje dr. Karoline Babič, s Kulturnega bazarja v regiji 2021 iz SNG Maribor
V opisih sveta uporabljamo pomožne glagole. Govorimo, da svet je takšen in takšen, družba je takšna in takšna. Svet, življenje in družba so takšni, mi pa smo opazovalci in potrošniki tega pomožnega biti. Redki uporabljajo aktivne glagole. Rečejo, da skupinsko produciramo takšen in takšen svet, da kolektivno izdelujemo takšno in takšno družbo. In da participativno soustvarjamo prav to življenje. Glagol biti, delujoč kot tako pač je, nam ponuja svet, kot od nas neodvisen in stabilen, kar dela naše življenje bolj preprosto, daje pa nam tudi podlago za jezo in umik. Glagoli soustvarjanja in articipacije pa nas strašijo s svobodo in obtežujejo z odgovornostjo. Lahko verjamemo, da bi se v vsakem trenutku v zgodovini posamezniki in družbe brez dvoma oprijeli prvega ter zavrgli vrednote svobode in odgovornosti, če ne bi v družbah obstajali umetnost in kultura. Ker prav z doživetjem lepega in soustvarjanjem kulture človek postaja zmožen svobode in odgovornosti.
Karolina Babič je doktorica filozofskih znanosti. Deluje na področjih razvoja zadružništva, socialne ekonomije, družbenega inoviranja, raziskuje razmerja med etiko, politiko in ekonomijo. V letu 2012 je z ekipo Urbanih brazd (Evropska prestolnica kulture) začela soustvarjati nove socialne in ekološke prakse v Mariboru, pod njenim vodstvom je nastal Center alternativne in avtonomne produkcije - CAAP, pozneje z drugimi organizacijami povezan v coworking center Tkalka. Aktivno je vključena v ustvarjalne razvojne projekte v Mariboru in drugod, sodeluje pri raznovrstnem strateškem načrtovanju na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Na Fakulteti Doba je docentka za socialno ekonomijo. Piše poljudne, strokovne in znanstvene članke, sodeluje v javnih razpravah, je aktivna kolumnistka in komentatorka aktualnega družbenega dogajanja.
Ponedeljek, 15. 11., ob 9.00
Neposredni prenos: Kulturni bazar v regiji
Ugledni umetnici: ruska violinistka Nadežda Tokareva in harfistka Sofia Ristić, ki je bolgarsko-italijanskega rodu, sta sprejeli Slovenijo in Ljubljano kot svoj drugi dom. Nadežda Tokareva je ena izmed najopaznejših ruskih violinskih solistov, ki uspešno nastopa solistično, komorno in kot solistka z orkestri, Sofia Ristić pa je dolgoletna članica in solistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki uspešno nastopa tudi solistično in v komornih skupinah. Glasbenici bosta v studiu 13 izvedli recital z deli slovenskih skladateljev 20. in 21. stoletja: dva stavka iz Poletnih skladb za violino in harfo Iva Petrića, Fuego za solistično violino Mihaela Paša, dve Pesmi nimf za harfo solo Marjana Mozetiča, ki živi in ustvarja v Kanadi, Štiri utrinke za violino in harfo Primoža Ramovša, Triado za violino solo Pavla Mihelčiča in Capriccio notturno za violino in harfo Uroša Kreka. Napovedovalec v prenosu koncerta bo Bernard Stramič, v uvodu poslušajte tudi krajši pogovor, ki ga bo z glasbenicama izvedla urednica prenosa Tjaša Krajnc.
V jubilejni oddaji Arsove spominčice ob 90-letnici Radia Slovenija bomo prvič predvajali nove posnetke samospevov in klavirskih skladb Josipine Turnograjske, prve slovenske skladateljice, ki je kot odlična pianistka svoje skladbe tudi sama izvajala. V prvi polovici 19. stoletja je bila sicer zelo cenjena pripovednica, pesnica in pisateljica. Josipina Turnograjska je bilo umetniško ime Josipine Urbančič Toman. Poimenovala se je po gradu Turn pri Preddvoru na Gorenjskem, kjer se je rodila leta 1833 in tam preživela večino svojega kratkega življenja, po poroki se je preselila v Gradec, kjer je po bolezni umrla pri porodu, leta 1854. Bila je zelo zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti. Svojega dela v glasbenem programu Radia Slovenija se bosta v oddaji spominjala dolgoletna urednika: Leon Engelman, glasbeni producent, urednik in pianist, ki je na Radiu Ljubljana / Radiu Slovenija tri desetletja soustvarjal glasbeni program in vodil uredništvo za resno glasbo, in dr. Franc Križnar, petnajst let urednik za komorno glasbo programa Ars, prodoren komentator in avtor strokovnih člankov o slovenski glasbeni ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, ki je s svojim znanstvenim prispevkom sodeloval tudi na mednarodnem simpoziju o ustvarjalnosti Josipine Turnograjske, junija 2018 v Preddvoru. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.
V jubilejni oddaji Arsove spominčice ob 90-letnici Radia Slovenija bomo prvič predvajali nove posnetke samospevov in klavirskih skladb Josipine Turnograjske, prve slovenske skladateljice, ki je kot odlična pianistka svoje skladbe tudi sama izvajala. V prvi polovici 19. stoletja je bila sicer zelo cenjena pripovednica, pesnica in pisateljica. Svojega dela v glasbenem programu Radia Slovenija se v oddaji spominjata dolgoletna urednika Leon Engelman in dr. Franc Križnar.
Inženir Osana je glas kukavice ustvaril tehnično, bilo je precej zapleteno. Eden njegovih študentov in poznejši radijski sodelavec Slavoj Jenko se je spominjal, da ? je nekaj dni ves iz sebe hodil po hodniku. Roke je držal na hrbtu in se pri tem ves čas prav po kukavičje oglašal. Študentje so se smejali, profesor pa je polglasno premleval, kako naj naredi napravo, ki bo oddajala glasove, podobne kukavičjemu petju. Slavoj Jenko je bil tudi tisti, ki ga je inženir Osana poslal po nagačeno ptico. Ta je bila le predstava za poslušalce in nastopajoče; v njene oči so bile vgrajene žarnice, ki so rdeče zasvetile, ko se je oglasila. To je le eden izmed številnih zanimivih odlomkov, ki jih boste lahko slišali v oddaji. V njej bo glavno vlogo igrala, seveda, glasba: na izjemno redkih predvojnih posnetkih, izmed katerih so tudi taki, ki jih boste zagotovo slišali ? prvič! Avtorici oddaje sta Jasna Nemec Novak in Brigita Rovšek.
Sonata No. 1, Op. 32 (Allegro energico, Lento lugubre, Allegro vivace), Ed. DSS No. 354, performed by Milanka Črešnik
Utripi / Palpitations Op. 44, Ed. DSS No. 538, performed by Janez Matičič
Groteskni plesi / Dances grotesques, performed by Marina Horak
Sonata No. 3, Op. 55 (Ascensio, Meditativo, Ritorno), Ed. DSS No. 1661, performed by Janez Matičič
Nocturno Poetico, Op. 23, Ed. DSS No. 678, performed by Milanka Črešnik
Trois Morceaux, Op. 20 (Prelude, Nocturne, Toccata), performed by Jože Fürst
10 Etudes Op. 66: Etude No. 10, Ed. DSS No. 2155, performed by Luka Borkovič
10 Etudes Op. 66: Etude No. 5, Ed. DSS No. 2155, performed by Igor Sabljič
10 Etudes Op. 66: Etude No. 1, Ed. DSS No. 2155, performed by Meta Kokošinek
12 Etudes Op. 30: Etude No. 8, Ed. DSS No. 430, performed by Milanka Črešnik
12 Etudes Op. 30: Etude No. 1, Ed. DSS No. 430, performed by Milanka Črešnik
12 Etudes Op. 30: Etude No. 2, Ed. DSS No. 430, performed by Milanka Črešnik
Intermittences, Op. 38, No. 2, Ed. DSS No. 471, performed by Janez Matičič
Preludij / Prelude No. 1 (9 Preludes, Op. 14), Ed. DSS No. 776, performed by Milanka Črešnik
Neveljaven email naslov