Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Večer samospevov v interpretaciji Nike Gorič in Johana Barnoina

23.11.2021


Tretji koncert cikla PVC Slovenke filharmonije

Pretekli petek smo v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije poslušali tretji koncert Pretežno vokalnega cikla, oziroma cikel PVC, ki je po svojem predhodniku Vokalnem abonmaju v svoji programski zasnovi ohranil en solistični recital torej večer  samospevov. Letos ga je pripravila naša priznana sopranistka Nika Gorič, z njo pa je nastopil njen študijski kolega z londonske Kraljeve akademije za glasbo, francoski pianist Johan Barnoin. Med občinstvom je sedela tudi Vesna Volk.

Občinstvo Slovenske filharmonije Niko Gorič že pozna, saj je že večkrat nastopila kot solistka z orkestrom, tokrat pa se je predstavila še kot interpretka veliko bolj intimnega žanra. Na koncertu je nastopila s francoskim pianistom Johanom Barnoinom.

Moči sta na tem tretjem koncertu cikla PVC združila dva tehnično izjemno podkovana interpreta, ki, kot je povedala že sopranistka, res odlično sodelujeta. Enakovredna partnerja sta drug drugemu v oporo, oba znata stopiti v ospredje, ali se umakniti v ozadje, ko to predpostavi glasba. Klavir je na primer odločno podkrepil vprašanje Ravelove Večne uganke, hkrati pa je tenkočutno slikal tudi kapljice fontane, bleščeče diamante, pa tudi bolj poglobljena vzdušja, melanholijo, ljubezen … čustva.

Program koncerta je bil zastavljen po sklopih, najprej smo poslušali dela skandinavskih avtorjev – Griega in Sibeliusa, sledili so samospevi ruskih mojstrov Musorgskega, Rahmaninova in Vlasova, za konec pa je zazvenela še glasba francoskega impresionizma, ki sta ga zastopala Ravel in Debussy, ter njunega sodobnika Pulenca. Občinstvo med posameznimi sklopi oziroma med glasbo različnih skladateljev ni zaploskalo, vendar izvajalcev to sploh ni zmotilo. Kljub temu sta brez težav preklapljala med različnimi zvočnimi svetovi posameznih skladateljev in vsebino samospevov, ki sta jih nato povedno interpretirala.

Iz Sibeliusovih težkih in temnih harmonij, samospevov, ki se ukvarjata s tematiko smrti, sta se brez predaha podala v Musorgskyjevo otroško sobo in iz hrepenenja prešla v zvedavost in otroško užaljenost ob krivičnem karanju varuške. Še šobico smo videli.

Ruskim samospevom je sledil kratek odmor, nato pa smo slišali še francoščino in hebrejščino – zadnjo v Ravelovi uglasbitvi aramejske molitve iz judovskega molitvenika: Kadiš – Naj bo tvoja slava. S to izvedbo pa je sopranistka pokazala še, da zna svojo interpretacijo lepo prilagoditi zvrsti glasbe, ki jo izvaja. Tako je bila nekoliko varčnejša pri rabi vibrata, njen ton je bil globlji, nekoliko bolj poln.

Večer sta glasbenika sklenila francosko, predvsem z ljubezenskimi in melanholičnimi občutenji, ki obema vidno ustrezajo, slišali pa smo tudi živahno in posmehljivo interpretacijo Debussyjevega samospeva Lutke, katerega tema sta Scaramouche in Pulcinella ter Pulencova pripovedna samospeva Montparnasse in Hyde Park.

S svojo doživeto interpretacijo sta Nika Gorič in Johan Barnoin na petkovem koncertu občinstvo očarala že v uvodu, koncentracijo pa sta uspešno zadržala vse do konca večera, ki se je sklenil z dodatkom. Svetlo in bleščeče, z lahnim dotikom tipk ali z donečim vibratom sta ustvarila večer, ki bi ga z veseljem podoživeli!


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Večer samospevov v interpretaciji Nike Gorič in Johana Barnoina

23.11.2021


Tretji koncert cikla PVC Slovenke filharmonije

Pretekli petek smo v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije poslušali tretji koncert Pretežno vokalnega cikla, oziroma cikel PVC, ki je po svojem predhodniku Vokalnem abonmaju v svoji programski zasnovi ohranil en solistični recital torej večer  samospevov. Letos ga je pripravila naša priznana sopranistka Nika Gorič, z njo pa je nastopil njen študijski kolega z londonske Kraljeve akademije za glasbo, francoski pianist Johan Barnoin. Med občinstvom je sedela tudi Vesna Volk.

Občinstvo Slovenske filharmonije Niko Gorič že pozna, saj je že večkrat nastopila kot solistka z orkestrom, tokrat pa se je predstavila še kot interpretka veliko bolj intimnega žanra. Na koncertu je nastopila s francoskim pianistom Johanom Barnoinom.

Moči sta na tem tretjem koncertu cikla PVC združila dva tehnično izjemno podkovana interpreta, ki, kot je povedala že sopranistka, res odlično sodelujeta. Enakovredna partnerja sta drug drugemu v oporo, oba znata stopiti v ospredje, ali se umakniti v ozadje, ko to predpostavi glasba. Klavir je na primer odločno podkrepil vprašanje Ravelove Večne uganke, hkrati pa je tenkočutno slikal tudi kapljice fontane, bleščeče diamante, pa tudi bolj poglobljena vzdušja, melanholijo, ljubezen … čustva.

Program koncerta je bil zastavljen po sklopih, najprej smo poslušali dela skandinavskih avtorjev – Griega in Sibeliusa, sledili so samospevi ruskih mojstrov Musorgskega, Rahmaninova in Vlasova, za konec pa je zazvenela še glasba francoskega impresionizma, ki sta ga zastopala Ravel in Debussy, ter njunega sodobnika Pulenca. Občinstvo med posameznimi sklopi oziroma med glasbo različnih skladateljev ni zaploskalo, vendar izvajalcev to sploh ni zmotilo. Kljub temu sta brez težav preklapljala med različnimi zvočnimi svetovi posameznih skladateljev in vsebino samospevov, ki sta jih nato povedno interpretirala.

Iz Sibeliusovih težkih in temnih harmonij, samospevov, ki se ukvarjata s tematiko smrti, sta se brez predaha podala v Musorgskyjevo otroško sobo in iz hrepenenja prešla v zvedavost in otroško užaljenost ob krivičnem karanju varuške. Še šobico smo videli.

Ruskim samospevom je sledil kratek odmor, nato pa smo slišali še francoščino in hebrejščino – zadnjo v Ravelovi uglasbitvi aramejske molitve iz judovskega molitvenika: Kadiš – Naj bo tvoja slava. S to izvedbo pa je sopranistka pokazala še, da zna svojo interpretacijo lepo prilagoditi zvrsti glasbe, ki jo izvaja. Tako je bila nekoliko varčnejša pri rabi vibrata, njen ton je bil globlji, nekoliko bolj poln.

Večer sta glasbenika sklenila francosko, predvsem z ljubezenskimi in melanholičnimi občutenji, ki obema vidno ustrezajo, slišali pa smo tudi živahno in posmehljivo interpretacijo Debussyjevega samospeva Lutke, katerega tema sta Scaramouche in Pulcinella ter Pulencova pripovedna samospeva Montparnasse in Hyde Park.

S svojo doživeto interpretacijo sta Nika Gorič in Johan Barnoin na petkovem koncertu občinstvo očarala že v uvodu, koncentracijo pa sta uspešno zadržala vse do konca večera, ki se je sklenil z dodatkom. Svetlo in bleščeče, z lahnim dotikom tipk ali z donečim vibratom sta ustvarila večer, ki bi ga z veseljem podoživeli!


30.04.2021

Umetnost in delo

Vsebine Programa Ars


29.04.2021

Hans Werner Henze in Luciano Berio

V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.


29.04.2021

Mednarodni dan plesa

Vsebine Programa Ars


29.04.2021

Tomaž Sevšek na umetniškem harmoniju

Vsebine Programa Ars


28.04.2021

PIr kvadrat

Vsebine Programa Ars


28.04.2021

Marko Jakše: Druga runda

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

Đorđić se vrača

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

Pred vrati so oskarji

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

30. natečaj za najboljšo kratko zgodbo

Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021


22.04.2021

Glasba 20. stoletja: Kagel, Boulez, Ligeti

V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.


21.04.2021

Zaključek slovenskih glasbenih dnevov

Vsebine Programa Ars


20.04.2021

Joni Zakonjšek: Vsepovsod drevesa

Vsebine Programa Ars


17.04.2021

Jakopičeva nagrada

Vsebine Programa Ars


Stran 53 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov