Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Novinarstvo ima ob informiranju tudi pomembno edukativno vlogo"
Dolgoletna novinarka in urednica Maja Megla se posebej posveča temam kulture in sodobne vizualne umetnosti. Tokrat je v 320 strani dolgi knjigi zbrala svoje pogovore o vizualni umetnosti z mednarodno uveljavljenimi ustvarjalci, umetniki in kuratorji iz obdobja med letoma 1990 in 2015, ki smo jih lahko brali v Mladini, Sobotni prilogi, Delovi kulturi in drugih publikacijah. Intervjujem je Maja Megla dodala svoje uvodne besede – osebne zgodbe o srečanjih.
Odlomek iz uvoda:
"Zamislite si staroste umetnostnega sveta, ki v pogovoru z novinarji že desetletja nenehno govorijo o istih stvareh iz svojega življenja. Kaj naj jih sploh vprašam, da bo drugače, novo? Kako naj jih izzovem, da bi na stare dogodke pogledali sveže, vendar ne odjadrali predaleč v umetnostno teorijo, kjer so širjave za povprečnega bralca časnikov in revij mnogo preveč zapletene? Ja, vedno je bilo treba iskati ravnotežje, misliti tudi na bralca. Bila sem zgolj posrednica, vmesni člen, pismonoša, ki je zgodbe iz sveta umetnosti zapakiral v razumljiv jezik in jih posredoval do naslovnika, navdušenca nad umetnostjo. Poleg bralca pa je ključen intervjuvanec. Kako vzpostaviti pristen stik z njim? Kako ustvariti sproščenost in odprtost, ki sta potrebni za živahno izmenjavo pogledov, občutkov, mnenj? Seveda je šlo za zapeljevanje, vendar še zdaleč ne za erotično, bolj za sproščanje feromonov navdiha, očarljivo povabilo v intelektualno-ustvarjalni prostor."
"Novinarstvo ima ob informiranju tudi pomembno edukativno vlogo"
Dolgoletna novinarka in urednica Maja Megla se posebej posveča temam kulture in sodobne vizualne umetnosti. Tokrat je v 320 strani dolgi knjigi zbrala svoje pogovore o vizualni umetnosti z mednarodno uveljavljenimi ustvarjalci, umetniki in kuratorji iz obdobja med letoma 1990 in 2015, ki smo jih lahko brali v Mladini, Sobotni prilogi, Delovi kulturi in drugih publikacijah. Intervjujem je Maja Megla dodala svoje uvodne besede – osebne zgodbe o srečanjih.
Odlomek iz uvoda:
"Zamislite si staroste umetnostnega sveta, ki v pogovoru z novinarji že desetletja nenehno govorijo o istih stvareh iz svojega življenja. Kaj naj jih sploh vprašam, da bo drugače, novo? Kako naj jih izzovem, da bi na stare dogodke pogledali sveže, vendar ne odjadrali predaleč v umetnostno teorijo, kjer so širjave za povprečnega bralca časnikov in revij mnogo preveč zapletene? Ja, vedno je bilo treba iskati ravnotežje, misliti tudi na bralca. Bila sem zgolj posrednica, vmesni člen, pismonoša, ki je zgodbe iz sveta umetnosti zapakiral v razumljiv jezik in jih posredoval do naslovnika, navdušenca nad umetnostjo. Poleg bralca pa je ključen intervjuvanec. Kako vzpostaviti pristen stik z njim? Kako ustvariti sproščenost in odprtost, ki sta potrebni za živahno izmenjavo pogledov, občutkov, mnenj? Seveda je šlo za zapeljevanje, vendar še zdaleč ne za erotično, bolj za sproščanje feromonov navdiha, očarljivo povabilo v intelektualno-ustvarjalni prostor."
Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos potekal v virtualni obliki, je osrednji knjigotrški dogodek v svetu in pokazatelj knjižnih trendov. Medtem, ko je velik del knjižnih trgov utrpel padec, pandemija ni ogrozila knjige tam, kjer uspešno sobiva z elektronskimi mediji in spletnimi prodajnimi potmi, v skandinavskih državah so celo zabeležili boljši rezultat kot v lanskem letu, ugotavlja dr. Miha Kovač.
Oktober je tradicionalno mesec oblikovanja, zato je Zavod Big - Center za kreativno gospodarstvo danes podelil slovenske nacionalne nagrade za oblikovanje in interier v letu 2020. Nagrade so podelili za brezčasno slovensko oblikovanje, javni in zasebni interier, oblikovanje leta in perspektivnim oblikovalcem.
Med večjimi dogodki v svetu, ki so zaradi virusa COVID-19 odpadli v fizični obliki, je tudi frankfurtski knjižni sejem, največji knjigotrški dogodek v svetu, ki bo do konca tedna v celoti potekal v virtualni obliki. Nemcem je ob začetku sejma treba priznati, da jim je uspelo. Pod skupnim geslom Vsi skupaj, zdaj so pripravili za kar 260 ur programa s 750 udeleženci, med njimi bodo Margaret Atwood, Edward Snowden, Slavoj Žižek in Jamie Oliver. Med 4400 digitalnimi razstavljavci iz 103 držav se bodo prodajale avtorske pravice, skupno pa se bo zvrstilo kar 2200 dogodkov. Častna gostja sejma je Kanada, ki bo to tudi prihodnje leto, ko naj bi sejem potekal v fizični obliki, saj ga virtualno ni mogoče nadomestiti. Direktor sejma Juergen Boos je opozarjal na znamenja upanja in na to, kako so stopili vsi skupaj, da bi sejem izvedli, vendar tudi iskreno izrazil razočaranje: »Razočaran sem, zelo sem razočaran, ker nam ni uspelo pripraviti sejma v fizični obliki. Še posebej za izgubljene priložnosti naših razstavljavcev in obiskovalcev.« Sejma v več kot 30 letih ni niti enkrat izpustil profesor bibliotekarstva dr. Miha Kovač. Poudaril je, da bo tudi letos dogajanje burno, enako kot pretekla leta, ko so poklicni udeleženci od jutra do večera tekali od enega sestanka do drugega. Tokrat bodo pač to počeli na spletu. Manjkala pa bodo večerna neformalna druženja, ki so ključna za dobre poslovne odnose. Knjige izbranih slovenskih založnikov si bo mogoče ogledati na sprehodu po virtualni nacionalni stojnici Javne agencije za knjigo. Med slovenskimi knjigami v tujem jeziku pa so v Frankfurtu v ospredje postavili roman Alme Karlin Urok južnega morja in knjižni prvenec kuharske zvezdnice Ane Roš Sonce in dež. Foto: frankfurtski knjižni sejem
Neveljaven email naslov