Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V vhodni dvorani Narodnega muzeja Slovenije na ogled razstava "Oblike za novo demokracijo", del virtualnega projekta, ki se je začel maja, sklenil pa se bo na EXPO 2022 v Dubaju
Gre za projekt fotografa Staneta Jeršiča in umetnostne zgodovinarke Bojane Čampa, avtorjev istoimenske monografije, ki se je v okviru polletnega predsedovanja naše trenutne vlade Svetu EU začel maja letos z virtualno razstavo na straneh ministrstva za kulturo.
Skupaj z njim je razstavo - odprta bo do maja prihodnjega leta - sooblikoval Prešernov nagrajenec arhitekt Marko Mušič, in v monografiji prispeval tudi predgovor. Izpostavil je povezanost arhitekturnih oblik začetnikov sodobne slovenske arhitekture z demokratičnimi vsebinami, predvsem pa njihovo povezovanje klasičnih arhitekturnih standardov z sodobnimi urbanističnimi rešitvami. Tako je npr. Fabianijev urbanistični načrt popotresne Ljubljane v večji meri dokončal Plečnik, Vurnik pa dopolnil z izumom narodnega sloga. Bojana Čampa je avtorica besedil v monografiji, kjer poudarja, kaj je pomembno sporočilo zapuščine treh arhitektov.
Monografija o treh arhitektih je izšla v samozaložbi, razstav v preddverju NMZ pa bo odprta do maja prihodnje leto.
V vhodni dvorani Narodnega muzeja Slovenije na ogled razstava "Oblike za novo demokracijo", del virtualnega projekta, ki se je začel maja, sklenil pa se bo na EXPO 2022 v Dubaju
Gre za projekt fotografa Staneta Jeršiča in umetnostne zgodovinarke Bojane Čampa, avtorjev istoimenske monografije, ki se je v okviru polletnega predsedovanja naše trenutne vlade Svetu EU začel maja letos z virtualno razstavo na straneh ministrstva za kulturo.
Skupaj z njim je razstavo - odprta bo do maja prihodnjega leta - sooblikoval Prešernov nagrajenec arhitekt Marko Mušič, in v monografiji prispeval tudi predgovor. Izpostavil je povezanost arhitekturnih oblik začetnikov sodobne slovenske arhitekture z demokratičnimi vsebinami, predvsem pa njihovo povezovanje klasičnih arhitekturnih standardov z sodobnimi urbanističnimi rešitvami. Tako je npr. Fabianijev urbanistični načrt popotresne Ljubljane v večji meri dokončal Plečnik, Vurnik pa dopolnil z izumom narodnega sloga. Bojana Čampa je avtorica besedil v monografiji, kjer poudarja, kaj je pomembno sporočilo zapuščine treh arhitektov.
Monografija o treh arhitektih je izšla v samozaložbi, razstav v preddverju NMZ pa bo odprta do maja prihodnje leto.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov