Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Informans po romanu Louisa Adamiča
Večerja v Beli hiši, 1942 je avtorski projekt Združenja dramskih umetnikov Slovenije, ki je nastal v sodelovanju z Inštitutom za neprofitno komunikacijo Divja misel, pod režijo predstave pa se podpisuje Nick Upper, kar je režijski psevdonim dramskega igralca Nika Goršiča. V ospredje je postavljen Louis Adamič, narativno pa se informans naslanja na njegov roman Večerja v Beli hiši. Ta knjiga, čeprav gre za pomembno in zanimivo delo ni v slovenščini nikoli izšla.
Zgodba romana pa gre tako, da je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt prebral Adamičevo knjigo Potovanje v obe smeri (1941) in ker je ta s svojimi inovativnimi idejami nanj in na njegovo ženo Eleanor naredila tako močan vtis, sta jo hotela predstaviti tudi Winstonu Churchillu. Adamičeva ideja je bila, da mora novi svet po vojni pomagati uničeni Evropi. Na to večerjo Roosevelta in Churchilla sta bila povabljena tudi Louis Adamič in njegova žena Stella Sanders Adamic.
Informans pa je posebna oblika gledališkega udejstvovanja, kjer se osnovnemu performansu doda ali vanj vplete informativno razlago ali pogovor. Vlogo in pomen dela Večerja v Beli hiši sta skozi nekaj gledaliških slik prikazala igralka Nataša Keser in igralec Niko Goršič, kot komentator pa je nastopil Miklavž Komelj.
Informans po romanu Louisa Adamiča
Večerja v Beli hiši, 1942 je avtorski projekt Združenja dramskih umetnikov Slovenije, ki je nastal v sodelovanju z Inštitutom za neprofitno komunikacijo Divja misel, pod režijo predstave pa se podpisuje Nick Upper, kar je režijski psevdonim dramskega igralca Nika Goršiča. V ospredje je postavljen Louis Adamič, narativno pa se informans naslanja na njegov roman Večerja v Beli hiši. Ta knjiga, čeprav gre za pomembno in zanimivo delo ni v slovenščini nikoli izšla.
Zgodba romana pa gre tako, da je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt prebral Adamičevo knjigo Potovanje v obe smeri (1941) in ker je ta s svojimi inovativnimi idejami nanj in na njegovo ženo Eleanor naredila tako močan vtis, sta jo hotela predstaviti tudi Winstonu Churchillu. Adamičeva ideja je bila, da mora novi svet po vojni pomagati uničeni Evropi. Na to večerjo Roosevelta in Churchilla sta bila povabljena tudi Louis Adamič in njegova žena Stella Sanders Adamic.
Informans pa je posebna oblika gledališkega udejstvovanja, kjer se osnovnemu performansu doda ali vanj vplete informativno razlago ali pogovor. Vlogo in pomen dela Večerja v Beli hiši sta skozi nekaj gledaliških slik prikazala igralka Nataša Keser in igralec Niko Goršič, kot komentator pa je nastopil Miklavž Komelj.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov