Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Informans po romanu Louisa Adamiča
Večerja v Beli hiši, 1942 je avtorski projekt Združenja dramskih umetnikov Slovenije, ki je nastal v sodelovanju z Inštitutom za neprofitno komunikacijo Divja misel, pod režijo predstave pa se podpisuje Nick Upper, kar je režijski psevdonim dramskega igralca Nika Goršiča. V ospredje je postavljen Louis Adamič, narativno pa se informans naslanja na njegov roman Večerja v Beli hiši. Ta knjiga, čeprav gre za pomembno in zanimivo delo ni v slovenščini nikoli izšla.
Zgodba romana pa gre tako, da je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt prebral Adamičevo knjigo Potovanje v obe smeri (1941) in ker je ta s svojimi inovativnimi idejami nanj in na njegovo ženo Eleanor naredila tako močan vtis, sta jo hotela predstaviti tudi Winstonu Churchillu. Adamičeva ideja je bila, da mora novi svet po vojni pomagati uničeni Evropi. Na to večerjo Roosevelta in Churchilla sta bila povabljena tudi Louis Adamič in njegova žena Stella Sanders Adamic.
Informans pa je posebna oblika gledališkega udejstvovanja, kjer se osnovnemu performansu doda ali vanj vplete informativno razlago ali pogovor. Vlogo in pomen dela Večerja v Beli hiši sta skozi nekaj gledaliških slik prikazala igralka Nataša Keser in igralec Niko Goršič, kot komentator pa je nastopil Miklavž Komelj.
Informans po romanu Louisa Adamiča
Večerja v Beli hiši, 1942 je avtorski projekt Združenja dramskih umetnikov Slovenije, ki je nastal v sodelovanju z Inštitutom za neprofitno komunikacijo Divja misel, pod režijo predstave pa se podpisuje Nick Upper, kar je režijski psevdonim dramskega igralca Nika Goršiča. V ospredje je postavljen Louis Adamič, narativno pa se informans naslanja na njegov roman Večerja v Beli hiši. Ta knjiga, čeprav gre za pomembno in zanimivo delo ni v slovenščini nikoli izšla.
Zgodba romana pa gre tako, da je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt prebral Adamičevo knjigo Potovanje v obe smeri (1941) in ker je ta s svojimi inovativnimi idejami nanj in na njegovo ženo Eleanor naredila tako močan vtis, sta jo hotela predstaviti tudi Winstonu Churchillu. Adamičeva ideja je bila, da mora novi svet po vojni pomagati uničeni Evropi. Na to večerjo Roosevelta in Churchilla sta bila povabljena tudi Louis Adamič in njegova žena Stella Sanders Adamic.
Informans pa je posebna oblika gledališkega udejstvovanja, kjer se osnovnemu performansu doda ali vanj vplete informativno razlago ali pogovor. Vlogo in pomen dela Večerja v Beli hiši sta skozi nekaj gledaliških slik prikazala igralka Nataša Keser in igralec Niko Goršič, kot komentator pa je nastopil Miklavž Komelj.
Vsebine Programa Ars
Beseda leta 2020 ni ljubezen ali upanje, ki sta sicer bili med predlogi za besedo leta, ampak arhaična beseda karantena. Beseda karantena izhaja iz francoske besede za številko 40 quarante. Štirideset dni so namreč morali v preteklosti zadrževati ladje s pomorščaki, za katere so sumili, da utegnejo prinašati nalezljive bolezni. Dr. Katarina Kebar z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU je povedala zanimiv podatek, da so prvo 40-dnevno karanteno razglasili v Dubrovniku leta 1377. Na drugo mesto se je uvrstila beseda kolesarjenje. Njena posebnost je, da združuje nezdružljivo. Spominja nas, da so preteklo leto potekali petkovi protesti na kolesih in da sta Slovenca Tadej Pogačar in Primož Roglič poskrbela za epski zmagi na dirki po Franciji, zaradi česar bi se ta beseda uvrstila visoko tudi, če ne bi bilo pandemije. Na tretjem mestu je besedna zveza 14 dni, ki od marca lani označuje kritično obdobje ostrejših ukrepov, po katerem bi se epidemja morala izboljšati. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je za kretnjo leta razglasila koronavirus, ki se navdihuje pri vizualni podobi virusa z bodičasto ovojnico. Beseda leta časopisne hiše Delo je cepivo. Za pesem leta, ki je sestavljena iz enajstih finalistk za besedo leta, pa so izbrali dve pesmi. Pesem anonimnega avtorja z naslovom Naša vojna, pesem Ranke Ivelja pa nosi naslov Leto prekleto. Akcija poteka na pobudo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo.
Začenja se nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Prvi koncert bo na sporedu že to nedeljo, 10. januarja, ob 11.00. Zaradi epidemioloških razmer se bo orkester predstavil v manjših zasedbah, brez dirigenta, z deli Paula Dukasa, Josefa Suka, Antonina Dvořaka in Johannesa Brahmsa. Spored so glasbeniki premišljeno sooblikovali s svojo umetniško vodjo, ponuja pa muziciranje vsem glasbenim sekcijam. Koncert bodo glasbeniki izvedli v domačem studiu 26, brez občinstva, spremljali pa ga boste lahko v neposrednem prenosu na programu ARS in v spletnem video prenosu. Kljub vsemu pa rdeča nit rdeča nit vsekakor ostajajo kakovostno izvedena glasba, primerna nedeljskemu utripu in času in predstavitev odličnih glasbenikov, ki vneseta pestrost, svežino in novo energijo na vsakem koncertu.
Odlomek za napovedni članek literarnih oddaj na spletni strani www.rtvslo.si.
Trubarjevo priznanje za leto 2020 prejmeta dr. Pavel Zdovc za njegov prispevek k razvoju slovenistike na Univerzi na Dunaju in dr. Michael Biggins za promocijo slovenske pisne kulturne dediščine v mednarodnem prostoru. Priznanje podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine.
Neveljaven email naslov