Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jacques in njegov gospodar, roman češkega misleca in pisatelja Milana Kundere, se je prelevil v dramsko besedilo in svoje mesto našel v odrski uprizoritvi
Milan Kundera je bil navdušen predvsem nad zahodnim racionalizmom in razsvetljensko miselnostjo, na nastanek njegovega romana je vplivalo besedilo Fatalist Jacques in njegov gospodar francoskega avtorja Denisa Diderota. Kundera sicer piše v nekem drugem obdobju, a roman, v novem prevodu Primoža Viteza, je navdušil mladega režiserja Doriana Šilca Petka, ki besedilo postavi v sodobni čas.
Oblastna razmerja, ki se vzpostavljajo med gospodarjem in Jacquesom, skušajo igralci, dramaturginja in režiser razumeti tako na zasebni kot tudi na politični ravni. Predstava tematizira oblastna razmerja, ki se pritihotapijo med ljubezenske odnose. Ti smrtni paradoksi, kot jim pravi Kundera, so velikokrat rezultat patriarhalnega pogleda.
Dramska uprizoritev prepleta mesene elemente in globoke filozofske teme. Staša Prah, dramaturginja predstave, spoj mesenega in filozofskega vidi prav v najbolj razvratnem delu besedila, ki znova pod vprašaj postavlja vlogo patriarhalnega ustroja medčloveških ljubezenskih odnosov.
V vlogi Jacquesa nastopa igralec Branko Šturbej, mesto gospodarja pa nepričakovano zaseda predstavnik mlajše generacije, Timon Šturbej.
Jacques in njegov gospodar, roman češkega misleca in pisatelja Milana Kundere, se je prelevil v dramsko besedilo in svoje mesto našel v odrski uprizoritvi
Milan Kundera je bil navdušen predvsem nad zahodnim racionalizmom in razsvetljensko miselnostjo, na nastanek njegovega romana je vplivalo besedilo Fatalist Jacques in njegov gospodar francoskega avtorja Denisa Diderota. Kundera sicer piše v nekem drugem obdobju, a roman, v novem prevodu Primoža Viteza, je navdušil mladega režiserja Doriana Šilca Petka, ki besedilo postavi v sodobni čas.
Oblastna razmerja, ki se vzpostavljajo med gospodarjem in Jacquesom, skušajo igralci, dramaturginja in režiser razumeti tako na zasebni kot tudi na politični ravni. Predstava tematizira oblastna razmerja, ki se pritihotapijo med ljubezenske odnose. Ti smrtni paradoksi, kot jim pravi Kundera, so velikokrat rezultat patriarhalnega pogleda.
Dramska uprizoritev prepleta mesene elemente in globoke filozofske teme. Staša Prah, dramaturginja predstave, spoj mesenega in filozofskega vidi prav v najbolj razvratnem delu besedila, ki znova pod vprašaj postavlja vlogo patriarhalnega ustroja medčloveških ljubezenskih odnosov.
V vlogi Jacquesa nastopa igralec Branko Šturbej, mesto gospodarja pa nepričakovano zaseda predstavnik mlajše generacije, Timon Šturbej.
Od kod prihaja zlo? Je nekaj nujnega? Prihaja od Boga? Je narava lahko zla? To so samo nekatera od vprašanj, na katera poskuša v svežem prevodu knjige Zlo ali drama svobode odgovoriti nemški filozof Rüdiger Safranski. Zlo ali drama svobode v prevodu Toma Virka je po monografijah Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja in Romantika. Zadeva Nemcev že tretja knjiga Safranskega v zbirki Labirinti, ki izhaja pri založbi Lud Literatura. Odlomka je interpretirala Lidija Hartman.
Med 12. februarjem in 11. aprilom 2021 bo v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma več kot 150 avtorjev za območje celotne države pokazalo 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. Zakaj je dobra arhitektura pomembna za dobro družbo, pojasnjuje predstavnica Društva Maja Ivanič.
Likovno podobo radijskih iger so prvič zasnovali kustosi, tokrat iz Umetnostne galerije Maribor. Sugestivni izbor iz fotografske zbirke UGM dopolnjuje zvočne pripovedi kot paralelna likovna zgodba s spremljajočimi opisi del in njihovih avtorjev.
Državno slovesnost ob kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu je oblikoval režiser David Sipoš v okolju Narodne galerije, osrednji del proslave pa je bila podelitev nagrad Prešernovega sklada in Prešernovih nagrad za življenjsko delo slovenskim umetnikom. Tadeja Krečič:
Na proslavi, ki jo je režiral David Sipoš, bodo v ospredju prejemniki najvišjih državnih nagrad s področja kulture – Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta letos prejela pesnik, pisatelj, dramatik, avtor radijskih iger Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili pa bodo tudi šest nagrad Prešernovega sklada, prejeli jih bodo arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc, akademski slikar Aleksander Červek, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin, gledališki režiser Tomi Janežič, pesnik Brane Senegačnik in violinistka Lana Trotovšek.
Pogovor s Carlosom Pascualom o njegovi najnovejši knjigi kronik Nezakonita melanholija
Neveljaven email naslov