Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Cankarjevem domu bo godalni kvartet v spremljavi saksofona, klarineta in klavirja premierno izvedel novo partituro, ki jo je za klasiko nemega filma napisal skladatelj in pianist Andrej Goričar
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani na pobudo Slovenske kinoteke pripravljajo poseben glasbeno-filmski dogodek. Potekal bo z glasbeno spremljavo v živo in v družbi slovenske filmske zvezde Ite Rina na velikem platnu.
Nova partitura za Erotikon, nemi film iz leta 1929, je prvi projekt zasedbe Orchestra of the Imaginary. Svetovno premiero je doživel oktobra na Dnevih nemega filma v Pordenonu. Nocoj bo slovenska premiera. Avtor glasbe in dirigent Andrej Goričar pravi, da je Erotikon eden od najlepših nemih filmov, za katerega je napisal glasbo.
''Vedno me je privlačil ... predvsem zato, ker je tako iskren in ima veliko delikatnih prizorov, kot je kapljica, ki polzi po šipi ali pa bližnji plani Ite Rina, ki jih film zajema z neverjetno mehkobo montaže.''
In kakšen je zaplet tega filma, ki govori o trku med erotiko in moralo? V nemi klasiki češkega režiserja Gustava Machatýja nevihtne noči na osameli postaji obtiči neznanec. Zamudil je vlak, zato ga pod streho, k svoji brhki in nedolžni hčerki Andrei (igra jo Ita Rina), vzame železniški čuvaj. Postavni svetovljan in ženskar dekle zapelje in naslednjega jutra izgine v neznano. Čeprav nemi, je Erotikon muzikaličen film, poudari skladatelj, tudi hišni pianist Kinoteke Andrej Goričar.
''Glasbo sem napisal za zasedbo sedmih glasbenikov. Zakaj sem se odločil za tako zasedbo? Godalni kvartet se mi zdi ena najbolj strastnih zasedb v glasbi in zato se mi zdi, da je prikladna za film, ki vsebuje veliko strastnega čustvovanja. Imamo še naivni zvok klarineta, mestni zven saksofona in delikatnost klavirja. Seveda se te vloge med sabo mešajo in niso tako stereotipne, kot sem jih zdaj naštel ... sem pa s tega vidika gledal na to zasedbo.''
Glasbo bo sedemčlanska zasedba izvedla v živo, kar bo posebno doživetje, še dodaja Goričar, ki bo nocoj nastopil v družbi Ite Rina na velikem platnu, igralke iz Divače, ki je bila vse do nedavnega ena od redkih, če ne edina slovenska igralka, ki se je uveljavila v mednarodnem okolju.
Kot razmišlja filmski kritik Marcel Štefančič Jr., je:
''uvodni erotikon, pravi kristal seksualne obsedenosti, verjetno navdihnil razvpiti seksualni prizor v filmu noir Poštar vedno zvoni dvakrat. Ita Rina je bila tako 'vroča', da je praški atelje Kavalirka, v katerem so film posneli, zgorel.''
Erotikon so spremljale škandalozne govorice, ki so poskrbele, da so film še pred premiero leta 1929 prodali v številne države.
V Cankarjevem domu bo godalni kvartet v spremljavi saksofona, klarineta in klavirja premierno izvedel novo partituro, ki jo je za klasiko nemega filma napisal skladatelj in pianist Andrej Goričar
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani na pobudo Slovenske kinoteke pripravljajo poseben glasbeno-filmski dogodek. Potekal bo z glasbeno spremljavo v živo in v družbi slovenske filmske zvezde Ite Rina na velikem platnu.
Nova partitura za Erotikon, nemi film iz leta 1929, je prvi projekt zasedbe Orchestra of the Imaginary. Svetovno premiero je doživel oktobra na Dnevih nemega filma v Pordenonu. Nocoj bo slovenska premiera. Avtor glasbe in dirigent Andrej Goričar pravi, da je Erotikon eden od najlepših nemih filmov, za katerega je napisal glasbo.
''Vedno me je privlačil ... predvsem zato, ker je tako iskren in ima veliko delikatnih prizorov, kot je kapljica, ki polzi po šipi ali pa bližnji plani Ite Rina, ki jih film zajema z neverjetno mehkobo montaže.''
In kakšen je zaplet tega filma, ki govori o trku med erotiko in moralo? V nemi klasiki češkega režiserja Gustava Machatýja nevihtne noči na osameli postaji obtiči neznanec. Zamudil je vlak, zato ga pod streho, k svoji brhki in nedolžni hčerki Andrei (igra jo Ita Rina), vzame železniški čuvaj. Postavni svetovljan in ženskar dekle zapelje in naslednjega jutra izgine v neznano. Čeprav nemi, je Erotikon muzikaličen film, poudari skladatelj, tudi hišni pianist Kinoteke Andrej Goričar.
''Glasbo sem napisal za zasedbo sedmih glasbenikov. Zakaj sem se odločil za tako zasedbo? Godalni kvartet se mi zdi ena najbolj strastnih zasedb v glasbi in zato se mi zdi, da je prikladna za film, ki vsebuje veliko strastnega čustvovanja. Imamo še naivni zvok klarineta, mestni zven saksofona in delikatnost klavirja. Seveda se te vloge med sabo mešajo in niso tako stereotipne, kot sem jih zdaj naštel ... sem pa s tega vidika gledal na to zasedbo.''
Glasbo bo sedemčlanska zasedba izvedla v živo, kar bo posebno doživetje, še dodaja Goričar, ki bo nocoj nastopil v družbi Ite Rina na velikem platnu, igralke iz Divače, ki je bila vse do nedavnega ena od redkih, če ne edina slovenska igralka, ki se je uveljavila v mednarodnem okolju.
Kot razmišlja filmski kritik Marcel Štefančič Jr., je:
''uvodni erotikon, pravi kristal seksualne obsedenosti, verjetno navdihnil razvpiti seksualni prizor v filmu noir Poštar vedno zvoni dvakrat. Ita Rina je bila tako 'vroča', da je praški atelje Kavalirka, v katerem so film posneli, zgorel.''
Erotikon so spremljale škandalozne govorice, ki so poskrbele, da so film še pred premiero leta 1929 prodali v številne države.
Helena Korošec je doktorica znanosti, kot visokošolska učiteljica je zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani za področje lutkovnega in dramskega izražanja. Po končanem študiju v okviru nemškega inštituta za zvočno terapijo je pridobila certifikat praktičarka zvočne masaže Peter Hess® in certificirana strokovnjakinja Peter Hess KliK® na področju komunikacije z zvokom za otroke. Metode dela z zvokom in njegove učinke študira v okviru Britanske akademije za terapijo z zvokom oziroma The British Academy for Sound Therapy. Z dr. Heleno Korošec smo se pogovarjali o glasbi in lutki v pedagoškem procesu, pa tudi o delovanju zvočnih posod na človekovo celostno počutje. Potovali smo na Miklavževo goro v Tuhinjski dolini, se spomnili na ljudsko muziciranje in tradicijo pritrkavanja ter razmišljali o povezavi med zvokom gonga in zvenom zvonov. foto:dr. Helena Korošec (osebni arhiv)
Ob 8.02 se nam bo po telefonski zvezi pridružila lutkovna oblikovalka in akademska slikarka Agata Freyer. Spomnili se bomo Zvezdice Zaspanke in drugih marionet, ki so v mali dvoranici v kotu Levstikovega trga nastopale v lutkovnih predstavah, tudi Žogice Marogice češkega avtorja Jana Malika v režiji Jožeta Pengova, ki je aktualna še danes. »Dedek in babica pripadata odpisani generaciji, kljub temu pa skupaj z otroki odpihneta papirnatega zmaja.« Potovali bomo v preddverje Križank, ko vreme še ni bilo tako turbulentno in je ob toplih večerih izvedbo operne predstave zmotilo le oddaljeno brnenje mopeda znamke Tomos, in razmišljali o prepletu likovne umetnosti in glasbe v umetniškem opusu in življenju. Tudi to sobotno jutro vas vabimo, da skupaj z nami zapojete, zaplešete, obudite spomin in z nami delite zgodbo iz časa Vaše mladosti, mladosti naših staršev, babic in dedkov. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si »Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.« Na fotografiji: lutkovna oblikovalka in akademska slikarka Agata Freyer (osebni arhiv)
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene.« (dr. Maja Derlink) Učinki poslušanja glasbe so raznovrstni, glavni mehanizem delovanja pa je prek vzbujenih čustev in s tem povezane aktivacije različnih možganskih omrežij. Fiziološki učinki se kažejo v srčno-žilnih spremembah, spremembi dihanja, izločanju hormonov, v imunskem sistemu in mišični napetosti. Psihološki učinki glasbe so vidni na področju psihomotoričnega, čustvenega, miselnega in socialnega delovanja posameznika. »Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.« Poslušanje glasbe je nefarmakološka, cenovno dostopna in neinvazivna metoda zdravljenja, njeni začetki segajo do prvih civilizacij. Starejši so danes v tem smislu odrinjeni, saj danes poslušanje glasbe temelji na uporabi tehnologije, ki je starejšim manj dostopna. Po drugi strani poslušanje glasbe posamezno, predvsem pa v skupini omogoča povezovanje med ljudmi, kar je osnova dobrega razvoja in ohranjanja zdravja vsakega posameznika, tudi starostnikov. Program S skritim leskom se oglaša zakopan spomin nastaja v sodelovanju s strokovnimi sodelavci in z mislijo na učinke poslušanja glasbe na psihofizično počutje, pa tudi v želji snovati skupaj in prispevati k vidnosti že obstoječih raziskav s področja vpliva glasbe na psihofizično počutje. Saj – kot je zapisala dr. Isabelle Peretz s kanadske katedre za raziskave nevrokognitivnih funkcij glasbe: »Glasba zmanjšuje stres in tesnobo. Lajša bolečino in v telesu sprošča molekule užitka. To je znanstveno dokazano. Zakaj bi se torej temu odrekali?« Program soustvarjajo: dr. Maja Derlink (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani), lutkovna oblikovalka in pedagoginja Agata Freyer, Katarina Habe (Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani), glasbena terapevtka Mihaela Kavčič, dr. Helena Korošec (Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani), prof. Uroš Kovačič (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani), dr. mag. Špela Loti Knoll (Inštitut Knoll za glasbeno terapijo in supervizijo), režiser, lutkar, pedagog in violončelist Edi Majaron, dr. Rajko Muršič (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), dr. med. spec. Igor M. Ravnik, študentka socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti Veronika Rogelj in sodelavci Radia Slovenija (Mojca Blažej Cirej, Urban Gruden, Darja Hlavka Godina, Alen Jelen, Tina Ogrin, Gregor Pirš, Saška Rakef in drugi).
Neveljaven email naslov