Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na Ptuju na ogled občasna medmuzejska razstava Ženske zgodbe – mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete

11.01.2022


S pomočjo predmetov in upodobitev v prerezu časa pripoveduje dvanajst zgodb o materi, soprogi, sužnji, kraljici, gospodarici, boginji, delavki, popotnici in mornarki

Junija lani so razstavo postavili v Gorenjskem muzeju iz Kranja, do konca leta pa se bo selila tudi v osem partnerskih muzejev. Predstavljeni predmeti, ki pripovedujejo zgodbe o vlogi žensk, so iz časovnega razpona od 7. stoletja pred našim štetjem do polpretekle zgodovine. Nekatere zgodbe so danes težko razumljive, kot na primer tista, ki temelji na najdbi iz groba keltskega bojevnika. Hrani jo Posavski muzej v Brežicah.

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož predstavlja imeniten mozaik z mitološko zgodbo o bogu Zevsu in njegovi ugrabitvi semitske princese Evrope, ki jo je nato odpeljal na Kreto. Delo je s konca 3. ali začetka 4. stoletja, mit o Evropi pa večplasten. O spremenljivi družbeni vlogi žensk govori zgodba iz polpretekle zgodovine, zgodba o Savi Kaluža in Jolandi Gruden Mažer, prvih jugoslovanskih povojnih kapitankah.

Verena Perko iz Gorenjskega muzeja ob predmetih in zgodbah žensk – lepotic, boginj in predstavnic visokega stanu – spomni na vse tiste pozabljene in prezrte, ki jih na razstavi zastopajo bandura, to je modri delavski kombinezon, in težki okovani čevlji. To so nosile delavke v železarski industriji, za razstavo pa je te predmete prispeval Koroški pokrajinski muzej z Raven na Koroškem. Razstava v Miheličevi galeriji na Ptuju je na ogled do 31. januarja, potem pa se bo vse leto selila po partnerskih muzejih, glede na možnosti bo pospremljena s predavanji, spremlja jo tudi katalog.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Na Ptuju na ogled občasna medmuzejska razstava Ženske zgodbe – mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete

11.01.2022


S pomočjo predmetov in upodobitev v prerezu časa pripoveduje dvanajst zgodb o materi, soprogi, sužnji, kraljici, gospodarici, boginji, delavki, popotnici in mornarki

Junija lani so razstavo postavili v Gorenjskem muzeju iz Kranja, do konca leta pa se bo selila tudi v osem partnerskih muzejev. Predstavljeni predmeti, ki pripovedujejo zgodbe o vlogi žensk, so iz časovnega razpona od 7. stoletja pred našim štetjem do polpretekle zgodovine. Nekatere zgodbe so danes težko razumljive, kot na primer tista, ki temelji na najdbi iz groba keltskega bojevnika. Hrani jo Posavski muzej v Brežicah.

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož predstavlja imeniten mozaik z mitološko zgodbo o bogu Zevsu in njegovi ugrabitvi semitske princese Evrope, ki jo je nato odpeljal na Kreto. Delo je s konca 3. ali začetka 4. stoletja, mit o Evropi pa večplasten. O spremenljivi družbeni vlogi žensk govori zgodba iz polpretekle zgodovine, zgodba o Savi Kaluža in Jolandi Gruden Mažer, prvih jugoslovanskih povojnih kapitankah.

Verena Perko iz Gorenjskega muzeja ob predmetih in zgodbah žensk – lepotic, boginj in predstavnic visokega stanu – spomni na vse tiste pozabljene in prezrte, ki jih na razstavi zastopajo bandura, to je modri delavski kombinezon, in težki okovani čevlji. To so nosile delavke v železarski industriji, za razstavo pa je te predmete prispeval Koroški pokrajinski muzej z Raven na Koroškem. Razstava v Miheličevi galeriji na Ptuju je na ogled do 31. januarja, potem pa se bo vse leto selila po partnerskih muzejih, glede na možnosti bo pospremljena s predavanji, spremlja jo tudi katalog.


10.11.2021

V Bruslju podelili nagrado Anji Mugerli

Vsebine Programa Ars


09.11.2021

Rok Predin: Prestopno leto

Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.


04.11.2021

Epska pripoved o junaštvih Slovanov Pod svobodnim soncem prelita v strip

Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.


03.11.2021

Začetek 51. Tedna slovenske drame

Vsebine Programa Ars


29.10.2021

Napoved FKK2

Vsebine Programa Ars


28.10.2021

Koncert Dua Xylocorda s sodobno glasbo

Vsebine Programa Ars


27.10.2021

Zelda

Vsebine Programa Ars


22.10.2021

Janis Varufakis: nisem optimist, sem pa upajoč človek.

Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.


21.10.2021

V objemu zvoka in slike 2020/2021

Vsebine Programa Ars


Stran 38 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov