Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu je na ogled videoinstalacija umetnice Đejmi Hadrović
Đejmi Hadrovič je umetnica mlajše generacije, rojena v Trbovljah. Pred desetimi leti je diplomirala na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, nato je na Univerzi v Linzu magistrirala iz avdiovizualne umetnosti, zadnja leta pa je na doktorskem študiju filozofije na dunajski Akademiji lepih umetnosti. V galeriji Simulaker v Novem mestu se predstavlja z večkanalno avdio instalacijo z naslovom Under 2021 oziroma Pod 21. Gre za njeno najnovejše delo nastalo lani, pove kurator razstave Adrijan Praznik.
Večkanalna video instalacija Under 2021, ki je na ogled v galeriji Simulaker je nastala na Dunaju, kjer umetnica tudi študira. Vizualni elementi so svetlih barv in prikazujejo komaj opazne počasne gibe. S tem umetniškim delom želi avtorica podati nekaj neotipljivega – labirint naše psihe. Z videoinstalacijo umetnica prikazuje, kako težko je dokumentirati duševno vedenje in disfunkcije le-tega. Tema obravnava trenutno stanje zdravstvene krize in izpostavlja zapostavljena vprašanja duševnih motenj, ki jih povzročajo trenutni pogoji, ko se posamezniki spopadajo s pritiski izolacije.
Đejmi Hadrović sicer aktivno deluje na presečišču sodobnih umetnosti, dodaja Adrijan Praznik.
Umetnica mlajše generacije je ena izmed dobitnic nagrade PS37, ki jo je v letu 2019 podelila Galerija Simulaker. Aktivno deluje na presečišču video esejev, avtorskih performansov in fotografije. V svojih delih naslavlja družbenopolitične teme, kot so kritika kapitalizma in patriarhalnega ustroja družbe, ter naslavlja vprašanja v povezavi s feminizmom, spolnostjo in spolom v post-jugoslovanskem prostoru. V delih se Đejmi Hadrović izpostavlja kot subjekt tranzicije in vključuje svojo zgodbo in zgodbe svojih prednikov z namenom oblikovanja novih narativov, ki se ji zdijo pomembni za današnji čas. Z nagovarjanjem lastnega mesta izrekanja ustvarja možnost za prevrednotenje sprejetih družbenih norm in ideoloških konstruktov.
Avdio vizualna inštalacija Đejmi Hadrović je v galeriji Simulaker na ogled do 29. januarja.
V galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu je na ogled videoinstalacija umetnice Đejmi Hadrović
Đejmi Hadrovič je umetnica mlajše generacije, rojena v Trbovljah. Pred desetimi leti je diplomirala na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, nato je na Univerzi v Linzu magistrirala iz avdiovizualne umetnosti, zadnja leta pa je na doktorskem študiju filozofije na dunajski Akademiji lepih umetnosti. V galeriji Simulaker v Novem mestu se predstavlja z večkanalno avdio instalacijo z naslovom Under 2021 oziroma Pod 21. Gre za njeno najnovejše delo nastalo lani, pove kurator razstave Adrijan Praznik.
Večkanalna video instalacija Under 2021, ki je na ogled v galeriji Simulaker je nastala na Dunaju, kjer umetnica tudi študira. Vizualni elementi so svetlih barv in prikazujejo komaj opazne počasne gibe. S tem umetniškim delom želi avtorica podati nekaj neotipljivega – labirint naše psihe. Z videoinstalacijo umetnica prikazuje, kako težko je dokumentirati duševno vedenje in disfunkcije le-tega. Tema obravnava trenutno stanje zdravstvene krize in izpostavlja zapostavljena vprašanja duševnih motenj, ki jih povzročajo trenutni pogoji, ko se posamezniki spopadajo s pritiski izolacije.
Đejmi Hadrović sicer aktivno deluje na presečišču sodobnih umetnosti, dodaja Adrijan Praznik.
Umetnica mlajše generacije je ena izmed dobitnic nagrade PS37, ki jo je v letu 2019 podelila Galerija Simulaker. Aktivno deluje na presečišču video esejev, avtorskih performansov in fotografije. V svojih delih naslavlja družbenopolitične teme, kot so kritika kapitalizma in patriarhalnega ustroja družbe, ter naslavlja vprašanja v povezavi s feminizmom, spolnostjo in spolom v post-jugoslovanskem prostoru. V delih se Đejmi Hadrović izpostavlja kot subjekt tranzicije in vključuje svojo zgodbo in zgodbe svojih prednikov z namenom oblikovanja novih narativov, ki se ji zdijo pomembni za današnji čas. Z nagovarjanjem lastnega mesta izrekanja ustvarja možnost za prevrednotenje sprejetih družbenih norm in ideoloških konstruktov.
Avdio vizualna inštalacija Đejmi Hadrović je v galeriji Simulaker na ogled do 29. januarja.
Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.
V ponedeljek je Slovenska filharmonija predstavila svojo prihajajočo koncertno sezono. Nocoj ob 19.30 pa bo v Cankarjevem domu to naznanila še s predabonmajskim večerom – Koncertom ob odprtju sezone, ki bo v vélikem slogu. Nastopila bosta Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, vodil pa ju bo gostujoči dirigent Philipp von Steinaecker.
Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.
Steletovo nagrado je prejel konservator mag. Bine Kovačič, priznanja za dosežke v letu 2020 (podeljujejo jih za dosežke v preteklem letu) pa arheologinja dr. Katharina Zanier za projekt Claustra +, piranski župnik Zorko Bajc za doprinos pri prenovi piranskih sakralnih objektov, in Šenkova domačija na Jezerskem oziroma družina Virnik Karničar ter sodelujoči arhitekt Marko Šenk.
Glede na to, da je pred nami epidemiološko nepredvidljivo obdobje, ima Slovenska filharmonija za koncertne priredive pripravljene alternativne rešitve? Odgovarja Matej Šarc.
In še nekaj opogumljajočih in spodbudnih besed direktorja Mateja Šarca glasbenim ljubiteljem.
V teh dneh, ko se je 78. mednarodna razstava kinematografske umetnosti prevesila v drugo polovico, mediji že izpostavljamo favorite in pričakujemo sobotno odločitev glavne festivalske žirije Za glavno festivalsko nagrado Mostre je v igri film Spencer čilskega režiserja Pabla Larraína. Biografski film z igralko Kristen Stewart v vlogi princese Diane se osredotoča na božični konec tedna, ki ga je ''najbolj slavna ženska na svetu'' preživela z britansko kraljevo družino in ko se je odločila, da bo končala zakon s princem Charlesom. Pablo Larraín: ''Vsi poznamo in pripovedujemo pravljice našim otrokom; zgodbe da jih uspavamo in jim omogočimo boljše razumevanje življenja in optimističen pogled nanje. Toda potem odrastemo in spoznamo, da so pravljice resnično zahtevne. V našem primeru imamo princeso, ki noče več biti kraljica, ker hoče biti to, kar je. In to njeno pravo identiteto je lepo videti v skrčenem časovnem obsegu. To nam je omogočilo tudi, da smo uporabili samo en prostor: palačo, grad, oziroma hišo (v Angliji jih imenujejo hiše), kot metaforo vélike strukture, kajti palača je resnično prava organizacija. Tako smo ustvarili lik princese, ujete v kolesju tradicije in zgodovine.'' Tematska poudarka sta dva. Kot je že pred začetkom festivala poudaril umetniški direktor Alberto Barbera, so letos v ospredju zgodbe o ženskah in o materinstvu, predvsem o takšnem, ki odstopa od uveljavljenih pričakovanj družbe, ki so na plečih žensk in posegajo v njihovo svobodo in potrebo po samouresničitvi zunaj družinskega kroga. Drugi poudarek glavnega tekmovalnega programa ima časovno komponento: zgodbe se končajo z vrnitvijo junaka ali junakinje v neko preteklo stanje oziroma z njegovo ali njeno vnovično vzpostavitvijo boljšega, pravičnejšega ali znosnejšega stanja, ki je že obstajalo. Skratka: z vrnitvijo v normalnost, z restavracijo preteklega stanja, ki pa ni nostalgično ali regresivno, temveč nujno za nadaljevanje njihovih življenj. To pripovedno linijo je mogoče opaziti v filmih Škatla, beneškega zmagovalca izpred šestih let, Lorenza Vigasa, v filmu Vzporedni materi španskega cineasta Pedra Almodovarja, v filmu Dogodek francoske režiserke libanonskega rodu Audrey Diwan, prav tako v celovečernem prvencu Izgubljena hči Maggie Gyllenhaal, v filmu Paula Schaderja The Card Counter, kar je v prevodu oseba, ki si v igralnici skuša zapomniti karte, pa tudi v drami Odsev ukrajinskega režiserja Valentyna Vasyanovycha in še bi lahko naštevali. Ali je to odgovor filmske umetnosti na latentno potrebo družb, ki so po vsem svetu ujete v primež pandemije in v želje po vrnitvi v običajno življenje, bo pokazal čas; prihodnji dnevi in meseci pa bodo pokazali, ali bo letošnja Mostra znanilec dolgoročnejših trendov in okusa najprestižnejšega dela filmske industrije, ki bo marca prihodnje leto podeljeval nagrade Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti. Glavna žirija 78. Mostre (predseduje ji južnokorejski oskarjevec Bong Joon Ho, ki je za svojega Parazita februarja lani – tik pred razcvetom prvega vala epidemije – prejel štiri oskarje) bo svojo odločitev sporočila v soboto.
Danes točno ob devetih zjutraj se je na spletnih straneh SiGledal, portala slovenskih gledališča, odprlo novo poglavje: zaživel je portal Kritika. Pod okriljem Slovenskega gledališkega inštituta to postaja nov medij za strokovno in tehtno umetnostno kritiko s področja scenskih umetnosti. Kot pisci in piske bodo sodelovali kritiki vseh generacij, od najbolj uveljavljenih na svojem področju, kritičarke in kritiki srednje in mlajše generacije, do študentov, katerim bo namenjena tudi Mala šola kritike.
Slovensko konservatorsko društvo je v ponedeljek v prostorih Narodne galerije v glavnem mestu podelilo Steletova priznanja in nagrado za dosežke pri ohranjanju in popularizaciji kulturne dediščine. Steletovo nagrado je prejel konservator mag. Bine Kovačič, priznanja za dosežke v letu 2020 (podeljujejo jih za dosežke v preteklem letu) pa arheologinja dr. Katharina Zanier za projekt Claustra +, piranski župnik Zorko Bajc za doprinos pri prenovi piranskih sakralnih objektov, in Šenkova domačija na Jezerskem oziroma družina Virnik Karničar ter sodelujoči arhitekt Marko Šenk.
Osrednja tema bo letos Strah in pogum, osrednja osebnost pa nagrajenec, avstrijski pisatelj Josef Winkler. Festival bo potekal v obliki, kot jo dopuščajo epidemiološke razmere – delno v živo in delno prek svetovnega spleta. Dogajanje na Vilenici bomo ta teden intenzivno spremljali tudi v literarnih oddajah Radia Slovenija: pripravili smo literarna večera o nagrajencu Vilenice Josefu Winklerju in o sodobni portugalski poeziji, literarni portret slovenskega avtorja v središču Milana Dekleve, v Literarnih nokturnih boste slišali poezijo oziroma prozo nekaterih udeležencev, poleg tega pa seveda tudi pogovora z osrednjima gostoma.
Katere glasbene dogodke bo Slovenska filharmonija poleg abonmajske sezone ponudila občinstvu? Odgovarja Matej Šarc.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov