Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu je na ogled videoinstalacija umetnice Đejmi Hadrović

18.01.2022


V galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu je na ogled videoinstalacija umetnice Đejmi Hadrović

Đejmi Hadrovič je umetnica mlajše generacije, rojena v Trbovljah. Pred desetimi leti je diplomirala na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, nato je na Univerzi v Linzu magistrirala iz avdiovizualne umetnosti, zadnja leta pa je na doktorskem študiju filozofije na dunajski Akademiji lepih umetnosti. V galeriji Simulaker v Novem mestu se predstavlja z večkanalno avdio instalacijo z naslovom Under 2021 oziroma Pod 21. Gre za njeno najnovejše delo nastalo lani, pove kurator razstave Adrijan Praznik.

Večkanalna video instalacija Under 2021, ki je na ogled v galeriji Simulaker je nastala na Dunaju, kjer umetnica tudi študira. Vizualni elementi so svetlih barv in prikazujejo komaj opazne počasne gibe. S tem umetniškim delom želi avtorica podati nekaj neotipljivega – labirint naše psihe. Z videoinstalacijo umetnica prikazuje, kako težko je dokumentirati duševno vedenje in disfunkcije le-tega. Tema obravnava trenutno stanje zdravstvene krize in izpostavlja zapostavljena vprašanja duševnih motenj, ki jih povzročajo trenutni pogoji, ko se posamezniki spopadajo s pritiski izolacije.

Đejmi Hadrović sicer aktivno deluje na presečišču sodobnih umetnosti, dodaja Adrijan Praznik.

Umetnica mlajše generacije je ena izmed dobitnic nagrade PS37, ki jo je v letu 2019 podelila Galerija Simulaker. Aktivno deluje na presečišču video esejev, avtorskih performansov in fotografije. V svojih delih naslavlja družbenopolitične teme, kot so kritika kapitalizma in patriarhalnega ustroja družbe, ter naslavlja vprašanja v povezavi s feminizmom, spolnostjo in spolom v post-jugoslovanskem prostoru. V delih se Đejmi Hadrović izpostavlja kot subjekt tranzicije in vključuje svojo zgodbo in zgodbe svojih prednikov z namenom oblikovanja novih narativov, ki se ji zdijo pomembni za današnji čas. Z nagovarjanjem lastnega mesta izrekanja ustvarja možnost za prevrednotenje sprejetih družbenih norm in ideoloških konstruktov.

Avdio vizualna inštalacija Đejmi Hadrović je v galeriji Simulaker na ogled do 29. januarja.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

V galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu je na ogled videoinstalacija umetnice Đejmi Hadrović

18.01.2022


V galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu je na ogled videoinstalacija umetnice Đejmi Hadrović

Đejmi Hadrovič je umetnica mlajše generacije, rojena v Trbovljah. Pred desetimi leti je diplomirala na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, nato je na Univerzi v Linzu magistrirala iz avdiovizualne umetnosti, zadnja leta pa je na doktorskem študiju filozofije na dunajski Akademiji lepih umetnosti. V galeriji Simulaker v Novem mestu se predstavlja z večkanalno avdio instalacijo z naslovom Under 2021 oziroma Pod 21. Gre za njeno najnovejše delo nastalo lani, pove kurator razstave Adrijan Praznik.

Večkanalna video instalacija Under 2021, ki je na ogled v galeriji Simulaker je nastala na Dunaju, kjer umetnica tudi študira. Vizualni elementi so svetlih barv in prikazujejo komaj opazne počasne gibe. S tem umetniškim delom želi avtorica podati nekaj neotipljivega – labirint naše psihe. Z videoinstalacijo umetnica prikazuje, kako težko je dokumentirati duševno vedenje in disfunkcije le-tega. Tema obravnava trenutno stanje zdravstvene krize in izpostavlja zapostavljena vprašanja duševnih motenj, ki jih povzročajo trenutni pogoji, ko se posamezniki spopadajo s pritiski izolacije.

Đejmi Hadrović sicer aktivno deluje na presečišču sodobnih umetnosti, dodaja Adrijan Praznik.

Umetnica mlajše generacije je ena izmed dobitnic nagrade PS37, ki jo je v letu 2019 podelila Galerija Simulaker. Aktivno deluje na presečišču video esejev, avtorskih performansov in fotografije. V svojih delih naslavlja družbenopolitične teme, kot so kritika kapitalizma in patriarhalnega ustroja družbe, ter naslavlja vprašanja v povezavi s feminizmom, spolnostjo in spolom v post-jugoslovanskem prostoru. V delih se Đejmi Hadrović izpostavlja kot subjekt tranzicije in vključuje svojo zgodbo in zgodbe svojih prednikov z namenom oblikovanja novih narativov, ki se ji zdijo pomembni za današnji čas. Z nagovarjanjem lastnega mesta izrekanja ustvarja možnost za prevrednotenje sprejetih družbenih norm in ideoloških konstruktov.

Avdio vizualna inštalacija Đejmi Hadrović je v galeriji Simulaker na ogled do 29. januarja.


30.04.2021

Umetnost in delo

Vsebine Programa Ars


29.04.2021

Hans Werner Henze in Luciano Berio

V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.


29.04.2021

Mednarodni dan plesa

Vsebine Programa Ars


29.04.2021

Tomaž Sevšek na umetniškem harmoniju

Vsebine Programa Ars


28.04.2021

PIr kvadrat

Vsebine Programa Ars


28.04.2021

Marko Jakše: Druga runda

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

Đorđić se vrača

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

Pred vrati so oskarji

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

30. natečaj za najboljšo kratko zgodbo

Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021


22.04.2021

Glasba 20. stoletja: Kagel, Boulez, Ligeti

V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.


21.04.2021

Zaključek slovenskih glasbenih dnevov

Vsebine Programa Ars


20.04.2021

Joni Zakonjšek: Vsepovsod drevesa

Vsebine Programa Ars


17.04.2021

Jakopičeva nagrada

Vsebine Programa Ars


Stran 53 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov