Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu je na ogled videoinstalacija umetnice Đejmi Hadrović
Đejmi Hadrovič je umetnica mlajše generacije, rojena v Trbovljah. Pred desetimi leti je diplomirala na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, nato je na Univerzi v Linzu magistrirala iz avdiovizualne umetnosti, zadnja leta pa je na doktorskem študiju filozofije na dunajski Akademiji lepih umetnosti. V galeriji Simulaker v Novem mestu se predstavlja z večkanalno avdio instalacijo z naslovom Under 2021 oziroma Pod 21. Gre za njeno najnovejše delo nastalo lani, pove kurator razstave Adrijan Praznik.
Večkanalna video instalacija Under 2021, ki je na ogled v galeriji Simulaker je nastala na Dunaju, kjer umetnica tudi študira. Vizualni elementi so svetlih barv in prikazujejo komaj opazne počasne gibe. S tem umetniškim delom želi avtorica podati nekaj neotipljivega – labirint naše psihe. Z videoinstalacijo umetnica prikazuje, kako težko je dokumentirati duševno vedenje in disfunkcije le-tega. Tema obravnava trenutno stanje zdravstvene krize in izpostavlja zapostavljena vprašanja duševnih motenj, ki jih povzročajo trenutni pogoji, ko se posamezniki spopadajo s pritiski izolacije.
Đejmi Hadrović sicer aktivno deluje na presečišču sodobnih umetnosti, dodaja Adrijan Praznik.
Umetnica mlajše generacije je ena izmed dobitnic nagrade PS37, ki jo je v letu 2019 podelila Galerija Simulaker. Aktivno deluje na presečišču video esejev, avtorskih performansov in fotografije. V svojih delih naslavlja družbenopolitične teme, kot so kritika kapitalizma in patriarhalnega ustroja družbe, ter naslavlja vprašanja v povezavi s feminizmom, spolnostjo in spolom v post-jugoslovanskem prostoru. V delih se Đejmi Hadrović izpostavlja kot subjekt tranzicije in vključuje svojo zgodbo in zgodbe svojih prednikov z namenom oblikovanja novih narativov, ki se ji zdijo pomembni za današnji čas. Z nagovarjanjem lastnega mesta izrekanja ustvarja možnost za prevrednotenje sprejetih družbenih norm in ideoloških konstruktov.
Avdio vizualna inštalacija Đejmi Hadrović je v galeriji Simulaker na ogled do 29. januarja.
V galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu je na ogled videoinstalacija umetnice Đejmi Hadrović
Đejmi Hadrovič je umetnica mlajše generacije, rojena v Trbovljah. Pred desetimi leti je diplomirala na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, nato je na Univerzi v Linzu magistrirala iz avdiovizualne umetnosti, zadnja leta pa je na doktorskem študiju filozofije na dunajski Akademiji lepih umetnosti. V galeriji Simulaker v Novem mestu se predstavlja z večkanalno avdio instalacijo z naslovom Under 2021 oziroma Pod 21. Gre za njeno najnovejše delo nastalo lani, pove kurator razstave Adrijan Praznik.
Večkanalna video instalacija Under 2021, ki je na ogled v galeriji Simulaker je nastala na Dunaju, kjer umetnica tudi študira. Vizualni elementi so svetlih barv in prikazujejo komaj opazne počasne gibe. S tem umetniškim delom želi avtorica podati nekaj neotipljivega – labirint naše psihe. Z videoinstalacijo umetnica prikazuje, kako težko je dokumentirati duševno vedenje in disfunkcije le-tega. Tema obravnava trenutno stanje zdravstvene krize in izpostavlja zapostavljena vprašanja duševnih motenj, ki jih povzročajo trenutni pogoji, ko se posamezniki spopadajo s pritiski izolacije.
Đejmi Hadrović sicer aktivno deluje na presečišču sodobnih umetnosti, dodaja Adrijan Praznik.
Umetnica mlajše generacije je ena izmed dobitnic nagrade PS37, ki jo je v letu 2019 podelila Galerija Simulaker. Aktivno deluje na presečišču video esejev, avtorskih performansov in fotografije. V svojih delih naslavlja družbenopolitične teme, kot so kritika kapitalizma in patriarhalnega ustroja družbe, ter naslavlja vprašanja v povezavi s feminizmom, spolnostjo in spolom v post-jugoslovanskem prostoru. V delih se Đejmi Hadrović izpostavlja kot subjekt tranzicije in vključuje svojo zgodbo in zgodbe svojih prednikov z namenom oblikovanja novih narativov, ki se ji zdijo pomembni za današnji čas. Z nagovarjanjem lastnega mesta izrekanja ustvarja možnost za prevrednotenje sprejetih družbenih norm in ideoloških konstruktov.
Avdio vizualna inštalacija Đejmi Hadrović je v galeriji Simulaker na ogled do 29. januarja.
V 88. letu je danes preminila slovenska plesalka in plesna pedagoginja Lojzka Žerdin. Rodila se je v Ljubljani, Študirala pa je pri Mary Wigman v Berlinu in leta 1968 diplomirala iz umetniškega plesa in plesne pedagogike. Svoje znanje je izpopolnjevala v Dresdnu, Moskvi, takratnem Leningradu, na Dunaju in v Gradcu. Kot plesna pedagoginja se je nato zaposlila v ljubljanskem Pionirskem domu in na Srednji glasbeni in baletni šoli, kar dvajset let je nato na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo poučevala umetnost giba in s plesno kulturo vplivala na več igralskih generacij. Delovala je v samostojnih nastopih in recitalih, kot koreografinja plesnih skupin na akademiji, v gledaliških predstavah ter pri televizijskih oddajah in na filmu. Kot plesalka sodobnega plesa in koreografinja je ustvarila samostojen slog v plesnem ekspresionizmu.
Vsebine Programa Ars
Razlikovanje med resnico in lažjo je bilo težko v vseh totalitarnih režimih, zdaj pa je še težje zaradi količine informacij in splošne brezbrižnosti. Kako ta nezmožnost razlikovanja oblikuje domači in tuji prostor, je osrednja tema 4. festivala elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded, ki se je začel v četrtek pred tivolsko Švicarijo v Ljubljani. Glasbeni del festivala pa gre spet v smer drznih elektronskih nastopov, postklubske in eksperimentalne elektronske glasbe, ki temelji na iskanju novih zvokov in zaporedij.
Projekt Živih dvorišč v Mariboru je program celoletnega oživljanja mesta Maribor, pri njem pa sodelujejo stanovalci, študenti, dijaki in ustvarjalci iz Društva Hiša! Projekt je tokrat del programa Festivala Lent, ker pa praznujejo letos desetletnico, bodo nekakšna rdeča nit letošnjih dvorišč tudi pogovori o teh mestnih prostorih, ki so pogosto skriti očem in zaznavi.
Neveljaven email naslov